Dnevi etnografskega filma 2025

Manca Filak piše o posebnostih letošnje edicije festivala Dnevi etnografskega filma.

Manca Filak

Dnevi etnografskega filma (DEF), ki potekajo od leta 2007, organizirata Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko etnološko društvo v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Festival je del mednarodne mreže evropskih filmskih festivalov Coordinating Anthropological Film Festivals in Europe (CAFFE) (Spletni vir 1). Vsi festivali v mreži se na takšen ali drugačen način identificirajo z vizualno antropologijo in etnografskim filmom, a so zelo različni. Prav dejstvo, da ni enoznačne definicije etnografskega filma, daje svobodo festivalskim sporedom oz. organizatorjem. Ti so namreč nenehno v vlogi razreševalcev inherentne napetosti, značilne za takšne dogodke, tj. napetosti med pričakovanji vede (med kritiko reprezentacije in znanstvenimi diskurzi), pričakovanji občinstva (iskanje privlačnih tematik) in tem, kar zmore program festivala (usklajevanje prizorišča, avtoric in avtorjev ter časovnih možnosti). Filmski program tako deluje kot nekakšna zgodba, ki jo predstavimo občinstvu. Kakšna je letošnja zgodba DEF?

Slika 1: Plakat Dnevov etnografskega filma 2025.

Na DEF 2025 se je tokrat prijavilo nekoliko manj filmov kakor v prejšnjih letih, kar lahko pripišemo zmanjšanemu zanimanju večjih produkcijskih hiš. Obenem je večje število filmov, ki so rezultat antropoloških terenskih raziskav, saj so kar dobro tretjino ustvarili šolani antropologi in antropologinje. Močno se je okrepila tudi študentska produkcija s številnih magistrskih programov vizualne antropologije v Evropi. Posamična središča, kot so Tromsø, Leiden, Amsterdam, Manchester, Berlin in Münster, imajo močan doseg tako s količino filmov kot tudi z uveljavljanjem določenih pristopov, npr. filmskega eseja ali participativnega observacijskega pristopa. Med prijavljenimi filmi prevladujejo celovečerni filmi, poudarek na čutnih zaznavah, participatorni pristopi, predvsem pa težnja k verbalizaciji, razlagi in neposrednemu izjavljanju tako protagonistk in protagonistov kot tudi samih avtoric in avtorjev oz. njihovih prvoosebnih pogledov. Kot številni festivali v mreži CAFFE se tudi DEF sooča z dialektiko med klasičnimi etnografskimi ali raziskovalnimi prikazi na eni strani ter bolj eksperimentalnimi, refleksivnimi in esejističnimi pristopi na drugi. Filmi tako kažejo, da avtorji in avtorice iščejo nove in svojevrstne načine, kako obravnavati raziskovalna vprašanja z vizualnimi sredstvi, pri čemer preskušajo številne pristope in umetniške prakse. A tudi nasprotno: sklicevanje na etnografsko senzibilnost je postalo mikavno za marsikaterega dokumentarista ali dokumentaristko.

Z ogledom filmov smo zaznali omenjene metodološke premike, razlike v teoretskih pristopih (vizualne) antropologije in nekatere tematske usmeritve vede, na drugi strani pa tudi širše družbeno dogajanje, kot so ekološki poudarek, odnos človeka do narave in živali, vojne, (delavske) migracije, spol, staranje in duhovnost. Petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Tanja Bukovčan in Tihana Rubić (obe s Filozofske fakultete v Zagrebu) ter Naško Križnar, Miha Peče in Manca Filak (vsi iz ZRC SAZU, Ljubljana), je za program izbrala 14 filmov. Končni izbor je kljub omenjenim tematskim poudarkom izredno raznolik, tako po topikah kot tudi lokacijsko, saj so avtorji in avtorice svoje terenske raziskave opravljali na različnih koncih sveta. Izbor žirije v tem oziru kaže na pregled svetovne produkcije etnografskih filmov in na regionalne tradicije vizualne etnografije.

Poleg regionalnega vidika je za festival osrednjega pomena sodelovanje avtoric in avtorjev, saj pogovori z njimi po projekcijah filmov gledalkam in gledalcem kontekstualizirajo raziskave in proces nastajanja filma, a tudi obogatijo izkušnjo gledanja filma ter jo približajo občinstvu. DEF bo tokrat gostil več kot polovico avtorjev oz. avtoric filmov, gostje festivala bodo med drugimi Metje Postma (Univerza v Leidnu), Peter I. Crawford (Arktična Univerza na Norveškem), Christian Suhr (Univerza v Aarhusu) in Frode Storaas (Univerza v Bergnu).

Slika 2: Odprtje Dnevov etnografskega filma leta 2023. Foto: Manca Filak, Slovenska kinoteka, 23. 2. 2023.

Vabljeni torej v Slovensko kinoteko med 27. februarjem in 1. marcem, pa tudi da prelistate festivalski katalog (Spletni vir 2), kjer so objavljeni spored in podrobnejše informacije o filmih. Aktualne informacije pa najdete na spletni strani festivala (Spletni vir 3).

Reference:
Spletni vir 1: https://anthropological-filmfestivals.org/, dostop 21.1.2025.
Spletni vir 2: https://www.def.si/wp-content/uploads/2025/01/DEF_katalog_2025.pdf, dostop 18.2.2025
Spletni vir 3: https://www.def.si/novice/, dostop 21.1.2025.


Manca Filak
+ posts