Cepiva in “cepiva”

Saša Poljak Istenič

Cepiva postajajo vse bolj dostopna – na cepilno mesto že lahko pridete, tudi če niste naročeni, in čeprav cepiva ne morete izbirati, je vseh odobrenih vrst toliko, da slej ko prej pridete do želenega. Nekateri pa se “cepijo” tudi z drugimi “cepivi” …

Kako se vidimo

Barbara Turk Niskač

Drugošolke so med šolskim odmorom risale svoje prijatelje in prijateljice.

Risbe drugošolk iz Ljubljane. Foto: Barbara Turk Niskač, maj 2021.

Protest v Tolminu

Saša Babič

27. 4. 2021 je tudi v Tolminu potekal protest: protestniki so bili mirni in so se držali določil varne razdalje. Kljub temu je bil njihov glas glasen in je odmeval po dolini, po gorah.

Rekreacija na razdalji

Saša Poljak Istenič

Šport in rekreacija sta, tako kot izobraževanje, v Sloveniji med epidemijo res potegnila kratko. Nošenje mask, medsebojna razdalja, prepovedano zbiranje – vsak teden kaj novega. Kljub tem omejitvam celo Ljubljanica postaja vse bolj priljubljeni urbani prostor za rekreacijo …

Dom ali represija?

Saša Poljak Istenič

Študentski domovi so med epidemijo večinoma zaprti in samevajo; študentje bili edini, ki jim je bila v času epidemije odvzeta pravica bivanja v začasnem prebivališču. Študente pa je konec marca razburila tudi novica, da je uprava ljubljanskih študentskih domov predvidela dodatna sredstva za strožji videonadzor, povečanje števila varostnikov in ukinitev receptorskega dela študentov (dežurstva), ki je pomenil tudi znižanje stroškov bivanja v študentskem delu.

Študentje se sprašujejo, čemu zunanji nadzor … Ta namreč ne zagotavlja (občutka) večje varnosti, temveč kvečejmu občutek večje represije …

Nič več samo ulice

Saša Poljak Istenič

Ker lokali v Ljubljani in nekaterih drugih regijah lahko ponujajo edinole pijačo (in prigrizke) “za s seboj”, so ulice, še posebej obrežja, ulično pohištvo ali pa kar stopnice postale nove terase lokalov, kjer se lahko človek vsede, popije kavo in poklepeta s prijatelji ali sodelavci.

Postale so tudi nove menze, kjer se na soncu poje malica iz trgovine, ali pa pop-up pisarna oziroma atelje …

Zimske počitnice in utrinek s smučanja

Saša Babič

Od 15. do 19. februarja in potem od 22. do 26. februarja so letos potekale zimske šolske počitnice; v prvem tednu na vzhodu države, v drugem tednu še vedno potekajo na zahodu države in v osrednjeslovenski regiji. Še en teden pred začetkom počitnic nismo vedeli, ali bomo sploh lahko prestopili regije, kaj šele, ali bomo lahko malo zamenjali okolje, smučali, hodili v hribe, se sprehajali ob obali … Torej počeli karkoli kjerkoli drugje kot v okolju, ki je v preteklih štirih mesecih postalo kot utež v vsakdanji ne-premičnosti.

Nekaj dni pred začetkom prvega tedna zimskih počitnic so se rezultati CoVid-19 testov nenadoma izboljšali; tako rekoč padli smo iz t. i. črne v t. i. oranžno fazo. Ukrep glede prepovedi “neupravičenega” gibanja med regijami in mejami občin je padel, odprla so se sprehajališča in … smučišča. Za ljubitelje smučanja (in verjamem da tudi vse žičničarje) je bila to nad-mega novica! Vendar! Smučati smo lahko šli le, če smo prej opravili hitri test na Covid-19, katerega negativni izvid je veljaven 7 dni. Na smučiščih, natančneje: v vrstah, na vlečnicah in sedežnicah, so obvezne maske, najbolje tiste za enkratno rabo. Postrežba deluje le na prevzem in prepovedano je streči alkoholne pijače. To so uradni ukrepi za varovanje zdravja na smučiščih! In v medijih je (bilo) vsak dan slišati obljube o poostrenem nadzoru nad smučarji.

Odločitev v naši družini je padla: smučenje! In moja opažanja glede uradnih ukrepov … Najprej, poostrenega nadzora sama nisem ne doživela ne videla od daleč, sem pa doživela neizmerno gužvo in drenjanje na blagajni ter neskončne strjene vrste za Covid-19 test, množico ljudi (govorim o pravi in zaresni gužvi) ob vznožju smučišča – seveda brez mask, ki je gledala svoje nadebudne otroke smučati ter pila razne čaje, kave idr. , in vrste ob sedežnicah in žičnicah, v katerih so smučarji sprva še nadevali maske, nato so imeli masko le pod brado (za vsak slučaj, če kdo preverja), na koncu pa niti pod brado ne več … In lahko povem tudi, da je bila maska na smučišču premočena po dobri uri, torej bi morala s sabo imeti vsaj 4 maske, ki bi jih redno menjala.

Na smučiščih pa je bila s prejšnjimi leti primerljiva gostota ljudi – med počitnicami, sploh ob sončnih dneh ljudje pač res radi smučamo, ne glede na vse. Učinkovitost ukrepov pa ostaja vprašljiva.