Protest št. 23

Anonimen

Tokrat so protestniki sporočali, da nočejo vlade, ki laže, krade in dela za elite, zlorablja notranje informacije za bogatenje politikov, odpoveduje službe tistim, ki si upajo opozoriti na nepravilnosti, in bi za nedeljsko delo radi izkoriščali upokojence in študente.

Protest št. 22

Anonimen

Protestniki so tokrat – sočasno ob poteku interpelacije zoper Hojsa – zahtevali takojšnji odstop Hojsa, odstop vlade in predčasne volitve. Še vedno je glavna zahteva protestov transparentnost, demokracija in umik skorumpirane politikantske elite.

Protest št. 21

Anonimen

Tokrat so protestniki nagovorili tudi opozicijo, ko jo – kot tudi vlado – pozivajo k ukrepanju in ne konformizmu zaradi ohranitve stolčkov v parlamentu. Protestirali so proti:

  • 780 milijonom za orožje
  • legitimaciji dejanj varde, ki se kaznujejo samo s prekrškom
  • državnemu primanjkljaju, ki ga bodo plačevale še prihodnje generacije
  • rezom proračunskih sredstev predvsem kulturi in znanosti
  • medijskemu zakonu, ki bo uničil svobodo medijev in javno RTV
  • izkoriščanju delavk in delavcev in odprtju trgovin ob nedeljah
  • novemu gradbenemu zakonu, ki bo na široko odprl vrata za uničevanje narave
  • še vedno neprimerni oskrbi starostnikov
  • neukrepanju proti korupciji in lažem pri nabavi mask in ventilatorjev
  • nestrokovnemu in povsem strankarskemu kadrovanju na vseh ravneh
  • žaljivi, sovražni in pokroviteljski komunikaciji predstavnikov države
  • neživljenjskim, kontradiktornim in nestrokovnim protikoronskim ukrepom.

V šolo ali ne

Prispevek je anekdotični utrinek o odločitvi med drugo svetovno vojno, ali šolo požgati ali ne.

Valentin Skubic

Pod naslovom “To school, to home-school or no school” dr. Aleksandar Takovski v našem Vsakdanjiku razmišlja ob začetku novega šolskega leta v času koronavirusa.

To me je spomnilo na anekdoto iz druge svetovne vojne. Po italjanski kapitulaciji je na Dolenjskem nastalo obsežno osvobojeno ozemlje. Vendar je bilo pričakovati, da dolgo ne bo tako; iz Ljubljane je grozila okupacija nemške vojske. Osvobodilno gibanje se je odločilo, da bo uničilo vse večje stavbe, v katerih bi se lahko nastanila okupacijska vojska. Tako so požgali v Višnji Gori Codellijev grad, požgali so sodnijo v Auerspergovem dvorcu, požgali so večjo stavbo s skladišči Starega Omahna, pri požigu osnovne šole pa so imeli pomisleke. Kako jo onesposobiti za bivanje brez požiga? Moj oče je bil cimpermanski mojster v Višnji Gori in posvetovalna komisija ga je poklicala na posvet. Ko so možje modrovali pred šolo, kaj narediti, se je sosedov Rafko, učenec (verjetno) drugega razreda, stalno oglašal: »Šolo podret’, šolo podret’!» Nerad je hodil v šolo in je videl priložnost, da bi se šole lahko znebil. Šolo so končno res požgali in do marca 1945 prekinili pouk, tako da je sosedov Rafko prišel na svoj račun. Po vojni je vseeno končal bogoslovje v stiškem samostanu in je bil dolga leta župni upravitelj nekje na Primorskem.

Tudi v teh časih bo treba najti neko rešitev … Kot kažejo anekdota in izkušnje te pomladi, se šolanje lahko izpelje tudi brez fizične šole. Ali je to najboljša rešitev, pa je že drugo vprašanje.

* Naslovna slika: Osnovna šola v Višnji Gori, prevzeta s spletne strani Turističnega društva Višnja Gora: http://www.td-visnjagora.si/obiscite-nas/kulturne-znamenitosti.

Avgustovske barve

Saša Babič

Barva je lastnost predmeta. Očesu jo posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča (SSKJ). Je razlikovalna lastnost predmeta in pojava: če imamo zdrav vid, prepoznamo predmet tudi po barvi, po njej lahko razlikujemo predmete med seboj. Prva poimenovanja barv so temno/črna in svetlo/bela, nato rdeča in šele potem sledijo rumena, zelena, modra, rjava itd. (Berlin in Kay 1991 [1969]: 4–6). Barva je tako očitna lastnost vsakršnih pojavov, da so v vseh kulturah poimenovane nemetaforično; besede označujejo zgolj barvo, ki je šele pozneje dobila širši, simbolični pomen.

Barve so poleg vonja in prostora del človekove osnovne, temeljne fizične izkušnje, zato jih uvrščamo med osnovne domene zaznavanja okolja (Molnar 2014). Vizualni del lastnosti ni zgolj oblika predmeta, ampak tudi barva, ki ima globlji pomen percepcije: vpliva na psihološko izkušnjo in ima poleg estetske še biološko, socialno in kulturno vrednost (Kovačev 1997). Natančnejši opis predmeta z barvami doda več čustvene vsebine: človeka prisili, da prepozna in dopusti živahnejšo zapolnitev, zato imajo barve pomembno simbolno raven v vseh oblikah kulturne pojavnosti (Kovačev 1997).

Tudi meseci imajo svoje barve, asociacije, barvne spomine.
Avgust je pisan. Na katerikoli vrt pogledamo, barvam ni konca. Barve, ki nam kažejo letino, obilje in polnost okusov. Cvetje, ki se ne more odločiti za eno barvo, ampak poseže kar po celi paleti možnosti.
Podoba avgusta je pisana – tudi ko je ta mesec že skoraj minil in čakamo na naslednjega.


Literatura:
BERLIN, Brent in Paul Kay: Basic Color Terms: Their Univer-sality and Evolution.Berkeley: University of California Press, 1991 [1969]
KOVAČEV, Nina Asja: Govorica barv. Vrba: Prešernova družba, 1997.
MOLNAR, Draženka: Colour Terms in English and Croatian. V: Vida Jesenšek in Dmitrij Dobrovol‘skij, Phraseologie und Kultur / Phraseology and Culture. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2014, 231–250.

Protest št. 19

Anonimen

Narave ne damo za gradbeno jamo! Za ribe, za ptice, za delavske pravice!

Še vedno maske

Od mode k družbenemu osveščanju

Saša Poljak Istenič

Vse več trgovin prodaja maske kot modni dodatek. Nekatere tudi za osveščanje o pravilnem ravnanju v času koronavirusa.