Zapisi iz samoosame št. 22

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 22”

Zapisi iz samoosame št. 21

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 21”

Šport med epidemijo

Profesionalno in ljubiteljsko

Saša Poljak Istenič

Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so močno prizadeli tudi športnike – tako profesionalne kot ljubiteljske. Omejitve skupinskih vadb, uporabe prostorov, obvezna varnostna razdalja, maske, … Kljub vsemu se športniki – takšni in drugačni, tisti in oni drugi – ne dajo in vzdržujejo kondicijo …

Zapisi iz samoosame št. 20

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 20”

Zakaj mora ta (straho)vlada pasti?

Zapis ob nadaljevanju petkovih prostestov

Anonimen

Družbena moč je razporejena po meri oblastnikov. Gre za sistem, ki ga komplementarno vzdržujejo ideološki (družina, šolstvo, religija itn.) in represivni (policija, sodstvo, vojska itn.) aparati države (Althusser 1980). Sovražni in nestrpni čivki Janeza Janše et cohortes razgaljajo željo po reviziji zgodovine, uničenju sodobne umetnosti, prestrukturiranju medijev, šolstva in družine. Delovanje njegove vlade pa izraža jasen namen prevzema represivnih aparatov države. Avtokratsko željo je mogoče uresničiti z ustrahovanjem. Pandemija novega koronavirusa je idealno okolje za prevzem države (Klein 2009).

Madžarski intelektualci, ki že nekaj let živijo na drugi strani točke preloma, so junija letos opozarjali petkove protestnike: »Ne borite se zoper ljudi, ki imajo kakršnokoli ideologijo. Iz ideologije in politike vzamejo tisto, kar jim pride prav. In prav nič jih ne moti, če je v popolnem nasprotju s tistim, kar so govorili včeraj. Nimajo prepričanj. Za denar gre. In prepričani so, da jim ta denar pripada, da imajo pravico prilastiti si, kar je sicer državno, to uporabljati zase, da to pripada njim osebno. Najbolj normalno jim je, da privatizirajo podjetja, posle. Samo to gledajo. Več ko si prilastijo, bolj se čutijo uspešni in bolj narodno zavedni.« (Repovž 2020: 2)

Petkovi protesti so usmerjeni ZOPER vse opisano in ZA bolj socialno ter na vseh področjih življenja pravičnejšo družbo. Smernice protestne ljudske skupščine s konkretnimi zahtevami in predlogi si lahko preberete tu.

Reference:

  • Althusser, Louis: Ideologija in estetski učinek (1980).
  • Klein; Naomi: Doktrina šoka (2009).
  • Repovž, Grega: Vrnimo se na začetek. Mladina, 19. 6. 2020, str. 2.

Zapisi iz samoosame št. 19

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 19”

Zapisi iz samoosame št. 18

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 18”

Zapisi iz samoosame št. 17

Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.

T. S.

Continue reading “Zapisi iz samoosame št. 17”