V prispevku Maja Godina Golija razmišlja o pozabljenih zakonitostih postnega časa.
Maja Godina Golija
Slika 1: Šopki rož za valentinovo, 2024, foto: Maja Godina Golija.
Kmalu se bo začela koledarska pomlad in vstopili smo v drugo polovico postnega obdobja – obdobja, ko so priporočene zmernost, spokojnost in odrekanje. Post se je začel s koncem pustnih norčij in pokopom ali potopitvijo pusta. Čeprav je bilo to v večini slovenskih krajev manj spektakularno, kot je bilo v navadi v preteklosti, ko je bila pepelnična sreda pomemben dan. O tem je leta 1871 kronist v lokalnem mariborskem časopisu zapisal: »Zadnjo sredo popoldne so v mestu praznovali takšen konec pusta, kot ga Maribor do sedaj še ni doživel. Na tisoče gledalcev se je udeležilo prireditve in uživalo v sončnem, spomladansko toplem dnevu. Ob pol tretji uri se je začel sprevod od Kirchplatza (današnji Slomškov trg, op. a.) skozi mesto in predmestja. Spredaj so korakali člani pogrebnega zavoda s prižganimi svečami, nato je sledila fantazijsko oblečena glasbena kapela in v dolgi vrsti še vozovi s številnimi maskami in jezdeci. Ko je bil karneval potopljen v reki Dravi, se je v gostišču »Zum Erzherzog Johann« začela veličastna slanikova pojedina z glasbo.«
S slanikovo pojedino so v mestih zaznamovali slovo od preobilne pustne hrane in mesnih jedi in začetek obdobja, ko bo hrane manj, ko bo zapovedano postenje in dovoljeno le uživanje postnih jedi, v meščanskih kuhinjah predvsem iz rib in rakov. Danes so slanikove pojedine ohranjene v redkih gostinskih lokalih ali domovih. Zagotovo je najbolj znana tradicionalna slanikova pojedina v ljubljanskem Grand Hotelu Union, kjer jo pripravljajo že od leta 1908. V Mariboru pa je priprava slanikovih pojedin popolnoma zamrla. In čeprav s pepelnično sredo stopamo v dolgo, štiridesetdnevno postno obdobje, ne smemo pozabiti, da to ni namenjeno samo postenju pri hrani, ampak tudi odrekanju pri drugih posvetnih užitkih, npr. uživanju alkohola, tobaka in še čem.
Letošnji koledar se je z začetkom postnega obdobja kar pošteno poigral. Že na prvi dan strogega posta je bilo valentinovo, eno od bolj skomercializiranih praznovanj, ki smo ga z veseljem uvozili iz anglosaškega okolja, kjer valentinovo že dlje časa predstavlja enega izmed za trgovce najbolj zanimivih in dobičkonosnih praznikov. In tudi pri nas so se police ta dan šibile pod različnimi srčki, voščilnicami, čokoladicami in valentinovimi šopki, ki so bili v posmeh zapovedani zmernosti in odrekanju v postnem času. In ker to ni edini zgodnjepomladanski praznik, povezan z brezglavim kupovanjem rož in nepotrebnih dobrin, se ob teh praznikih morda spomnimo, da se letos rajši kot postenju pri hrani in alkoholu odrečemo prekomernemu zapravljanju in kupovanju za praznike, ki sicer, kot je pokazal britanski sociolog Campbell, mnogim prinašata kratkotrajne užitke, a v svojem bistvu vedno bolj poganjata potrošniško družbo in nenasiten hedonizem, pa tudi številne družbene in ekološke probleme.
Slika 2: Valentinova ponudba, 2024, foto: Maja Godina Golija.
Literatura in viri:
Marburger Zeitung, 26. februar 1871, str. 2.
Fikfak, Jurij idr. 2003. O pustu, maskah in maskiranju. Ljubljana: Založba ZRC.
Campbell, Colin. 2001. Romantična etika in duh sodobnega porabništva. Ljubljana: Studia Humanitatis.
