Saša Poljak Istenič piše o božičnici, ki je postala beseda leta 2025, in o njenem vplivu na vsakdanje življenje.
Saša Poljak Istenič
Beseda leta je tista beseda, ki značilno zaznamuje tekoče leto. Akcija izbora poteka po številnih državah, v Sloveniji pa jo vodi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.[1] Besedo leta smo Slovenci prvič izbirali leta 2016, letos pa je to postala božičnica. Za komentar so organizatorji akcije zaprosili etnologe, kar je na prvi pogled nenavaden izbor strokovnjakov, ki bi o tem lahko kaj povedali. V pomenu, ki je v zadnjem času najbolj razširjen – torej kot denarni dodatek zaposlenim ob koncu leta – ta namreč ni del slovenskih šeg in navad. Po drugi strani pa nam, kot kažejo lanski podatki, božičnica očitno pomaga k bolje obloženi mizi, bogatejšim darilom in torej vsaj v nekaterih vidikih veselejšemu praznovanju, kar etnologi redno spremljamo. Od srede decembra do božičnega večera 2025 je bila poraba tako za 80 milijonov evrov višja kot leto pred tem, ko je božičnico prejelo zgolj nekaj srečnežev iz gospodarstva (Morozov 2025). Po raziskavah sicer hrana in darila predstavljajo drugi in tretji največji decembrski finančni zalogaj – takoj za ogrevanjem in elektriko (Trunk Hrvatin 2026), brez katerih verjetno ne bi dolgo sedeli za mizo in tudi jedli bi bolj malo, razen če bi kuhali na (vse dražjem) plinu.
Božičnica leta 2025 ni razburjala le politikov, temveč praktično celotno slovensko javnost. Mnogo razprav se je vnemalo o vprašanju, ali je božičnica darilo ali breme – in za koga? Za delodajalce, ki je niso načrtovali, a je kot neobdavčen znesek morda tudi dar, saj nadomešča dvig plač? Ali za delavce, ki jo prejmejo, a jo morajo – simbolno ali zelo konkretno – tudi odslužiti? Podobna vprašanja o daru in bremenu so se v antropoloških razpravah pojavljala že pred stoletjem. Francoski sociolog in antropolog Marcel Mauss (1996) je opozoril, da je darovanje vedno trojna obveza: dar je treba dati, ga sprejeti in vrniti. Če ga ne vrnemo, ogrozimo svoje odnose z drugimi, čast in družbeni položaj. Dar je zato lahko tudi breme; navsezadnje je angleška beseda za dar – gift – enaka nemški besedi za strup. Pri darilih gre torej manj za materialno izmenjavo in bolj za vzpostavljanje in ohranjanje družbenih razmerij z ljudmi, na katere smo navezani oz. od njih odvisni.
Pri tem se pojavlja še eno vprašanje: kaj je torej božičnica, vrednost – na kar nakazujejo podatki o predbožični porabi – ali vrednota, saj trošimo, da osrečujemo oz. se povezujemo z ljudmi? Ameriška antropologinja Nancy Munn (1986) trdi, da gre pri tovrstnih izmenjavah za transformacijo vrednosti. Glavna vrednota prebivalcev otoka Gawa, ki jih je preučevala pred štirimi desetletji, je bila slava, ki se lahko ustvari ali uniči z dejanji: dajanje hrane drugim je znak gostoljubja, ki se povrne v obliki vrednih stvari; če pa bi vse pojedli sami, bi si uničili možnosti za ustvarjanje vrednosti in s tem tudi vse obete za slavo.
Zanimivo je, da Slovenski etnološki leksikon pozna tri pomene božičnice, in vsi se nanašajo na dogajanje. Božičnica je bila javni dramski nastop jezuitov, s katerim so častili Kristusovo rojstvo; metanje orehov in lešnikov otrokom na božični večer v okolici Kostanjevice na Krki; po drugi svetovni vojni pa tudi predbožična družabna prireditev z obdarovanjem. Z etnološkega vidika je zato pomenljivo, da je beseda božičnica letos ponovno v ospredju. Ne govori le o denarju, temveč o dejanjih – o tem, kakšne odnose vzpostavljamo s takšnimi transakcijami in kako se pogajamo o vrednotah skupnosti. Ali bo postala del vsakdanjika in vplivala na božično-novoletne navade, pa ostaja vprašanje za prihodnja leta.
Slika 1: Božična darila (foto: A. G., 2025)
Slika 2: Božična darila (foto: T. Z., 2025)
Slika 3: Božična darila (foto: Žiga Gorišek, 2015)
Slika 4: Praznična miza za božično večerjo (foto: T. Z., 2025)
Slika 4: Praznična miza za božično večerjo (foto: Manca Filak, 2011)
[1] Več o Besedi leta in preteklih izborih na https://beseda-leta.si/.
Reference
MAUSS, Marcel: Esej o daru in drugi spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1996 [1923–24].
MOROZOV, Sebastjan: Božičnica: V zadnjih enajstih dneh potrošnja za 80 milijonov evrov višja. Dnevnik.si, 24. 12. 2025; https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v-zadnjih-enajstih-dneh-potrosnja-medletno-za-80-milijonov-evrov-visja-2775175/.
MUNN, Nancy: The Fame of Gawa: A Symbolic Study of Value Transformation in a Massim (Papua New Guinea) Society. Cambridge: Cambridge University Press, 1986.
TRUNK HRVATIN, Mateja: Podpora Golobovi božičnici presega politične delitve. Siol.net, 2. 1. 2026; https://siol.net/novice/slovenija/podpora-golobovi-bozicnici-presega-politicne-delitve-680704.
