Dan Podjed kritično razmišlja o črnem petku, sodobnem “prazniku” potrošništva, ki se je iz ZDA razširil tudi v Slovenijo. Ta praznik, obarvan z neodgovornim nakupovanjem in zaslepljenostjo z velikimi popusti, ironično odraža duhovno praznino sodobne družbe. Z njim praznujemo kopičenje odvečnih stvari in ignoriranje ekoloških posledic, ki grozijo planetu – in nam vsem.
Dan Podjed
Črni petek. Foto: Dan Podjed, 24. november 2023.
Po razglasitvi slovenske samostojnosti – in morda že kakšno leto, dve prej – so začeli vznikati prazniki, ki jih prej nismo poznali. Najprej se je pojavilo valentinovo, izložbe pa so napolnile bomboniere v obliki srca in druga darilca, s katerimi naj bi si izkazovali ljubezen in naklonjenost. Nekoliko pozneje se je prikazala še noč čarovnic, znana tudi kot Halloween, ko se ljudje našemijo v srhljive like in pred hišna vrata postavijo buče s svečo, ki sije skozi izrezljana usta in oči. Oba omenjena praznika sta se nekoliko prisiljeno ugnezdila v siceršnje praznično leto, a imata nekakšen vsebinski pomen, ljudje pa so ju očitno sprejeli.
Pred približno desetletjem pa se je v Sloveniji pojavil še en poseben dan, namreč črni petek, ki morda še najbolj ustreza izvirni različici besede »praznik«. Kot pojasnjuje Slovenski etimološki slovar, je namreč ta beseda povezana s praznino. A črni petek ni dan, ki bi bil prazen dela, kot mnogi drugi prazniki, temveč je predvsem prazen pomena, smisla. Njegovo bistvo ni slaviti dogodkov ali ljudi iz preteklosti; smisel tega »praznika« je čim več zapraviti v čim krajšem času, s čimer naj bi se trgovine izvlekle iz rdečih številk in splavale v črne. To pa naj bi bila po nekaterih razlagah tudi podlaga za poimenovanje tega posebnega petka, ki sledi t. i. zahvalnemu dnevu (angl. Thanksgiving Day) v Združenih državah Amerike. Druga razlaga, ki je verjetnejša, je bolj neprijetna. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč v Filadelfiji ljudje z obrobja mesta, ki so bili pogosto temnopolti, pridrli v središče po nakupih, zaradi česar so nastali zastoji in kaos. In prav zaradi barve njihove polti naj bi črni petek dobil ime. Da bi se otresli rasističnega pridiha, so mu nekaj časa pravili veliki petek (angl. Big Friday), nato pa se je staro poimenovanje vrnilo in se iz ZDA razširilo po svetu, črnina pa je v 21. stoletju v valovih zapljusnila tudi Slovenijo.
Ravno odetost tega »praznika« v črno je morda tudi najustreznejša metafora za planet, ki ima zaradi neodgovornega potrošništva vse več »zdravstvenih« preglavic, ki bi ga utegnile spraviti v prerani grob – z nami vred. Te se ne kažejo le s podnebno krizo, temveč tudi z drugimi »simptomi«, torej okoljskimi problemi, vključno z naraščajočimi kupi odpadkov. Zaradi nebrzdanega in kompulzivnega nakupovanja, ki je spodbujeno s pritiski oglasnih sporočil, se ljudem po domovih kopiči vse več odvečnih stvari, ki prej ali slej postanejo odpadki – ali pa se znajdejo v enem od »purgatorijev« za napol uporabne reči, torej v garaži, na podstrešju, v kleti. Domovi se spreminjajo v skladišča navlake, omare so pogosto natrpane z nenošenimi oblačili, otroške sobe so polne igrač, ki ležijo vsepovprek … (Tak opis se sicer sliši kot povzetek družbe obilja, a – paradoksalno – je zaželena minimalistična podoba stanovanja, očiščena in očedena po napotkih gurujev in gurujk pospravljanja, kakršna je Marie Kondo. Imeti preveč stvari postaja tako problem, imeti manj – oziroma ravno prav – pa svojevrsten luksuz in statusni simbol.)
Kako se torej odzvati na mikavne ponudbe o izjemnih popustih, ki se svetijo z veleplakatov in sijejo z zaslonov pametnih telefonov ob brskanju po spletnih omrežjih? Kako uspešno manevrirati med navidezno ugodnimi ponudbami, ne da bi se pozneje spopadli s kupi neuporabne šare, ki se kot posledica nakupovanja nabirajo po kotih in policah, in imeli zaradi zapravljanja še finančne težave? Prvo priporočilo je, da se kot kupci tudi med črnim petkom držimo ustaljenih navad in pripremo oči pri napisih, ki opozarjajo na znižane izdelke. (Vnaprej pripravljen nakupovalni seznam nedvomno pomaga.) Druga možnost je kupovanje v podjetjih ali pri zasebnikih, ki ne želijo pretentati kupcev z nižjimi cenami, temveč ponudijo pošteno ceno za trajnostne izdelke ali storitve – in to jasno povedo. (Da, celo takšni obstajajo.) Obstaja pa še tretja možnost, namreč sklep posameznika ali posameznice, da za črni petek – in morda še nekaj dni prej, ki so ravno tako odeti v črnino – ne kupi ničesar.
Denarnica bo hvaležna za takšno odločitev, planet, ki mu bo prihranjenega nekaj bremena, pa gotovo tudi.
V premislek. Foto: Dan Podjed, 24. november, 2023.
