Avtor razmišlja o težavah, s katerimi se na Zemlji soočamo zaradi naraščajočega števila prebivalstva.
Prof. dr. Valentin Skubic
Vedno je tako, da ima bleščeča medalja dve strani. Po eni strani vsestranski tehnološki napredek na Zemlji prinaša vedno večje blagostanje in lahkotnejše življenje, svetovno prebivalstvo se nenehno povečuje. V zadnjem času smo veliko pisali o pridelovanju zadostne in zdrave hrane za vedno večjo človeško populacijo. Tudi to nam zaenkrat še kar uspeva in videti je, da bo uspevalo še nekaj časa. Vendar pa nas nezdravo okolje vedno bolj opozarja na drugo stran medalje, ki pa ni tako rožnata. Zaradi tehnološkega napredka in naraščajočega prebivalstva vedno bolj obremenjujemo okolje na planetu. Topla greda na Zemlji nam že kaže dokaj neprijazen obraz, čeprav jo zaenkrat še obvladujemo.
Toda v medicinskih znanostih poznamo poleg kemijske in temperaturne sterilizacije tudi t. i. biološko sterilizacijo. Sterilizacija pomeni odstranitev vseh škodljivih in koristnih mikroorganizmov v okolju oziroma na nekem področju. To lahko dosežemo z razkužili, antibiotiki ali z visoko temperaturo nad 100 oC. Pod biološko sterilizacijo pa razumemo, da v začetku nudimo škodljivim mikroorganizmov čim bolj ugodne razmere za razmnoževanje. Ko to doseže določeno mejo, mikroorganizmi porabijo vso razpoložljivo hrano in sami od sebe odmrejo. Temu se pravi biološka sterilizacija.
Ali nas to kaj nagovarja v današnji eksploziji prebivalstva na Zemlji? Že danes na planetu živi nekaj čez sedem milijard ljudi. V nekaj desetletjih jih napovedujejo devet ali deset milijard. Bo človeštvo zmoglo z vsemi tehnološkimi in filozofskimi možnostmi, ki jih danes imamo, preprečiti biološko sterilizacijo našega planeta? Mnoge civilizacije v preteklosti so že propadle, pa še danes ne vemo, zakaj. Kje bomo našli toliko modrosti, da se današnja civilizacija na Zemlji obdrži? Medicinsko preprečevanje rojevanja zaenkrat še ni dalo pravega rezultata.
Problemi, ki se v zvezi s tem pojavljajo, so večplastni. Eno je vprašanje prehrane tako velikih populacij, drugo so pa nalezljive bolezni, ki se pojavljajo ob preveliki gostoti prebivalstva, o čemer priča današnja pandemija novega korona virusa. Morda ni slučaj, da je ta okužba, ki se je potem v nekaj mesecih razširila praktično po celem svetu, izbruhnila prav na Kitajskem, kjer je gostota poselitve največja na Zemlji. Veterinarji imamo določene izkušnje s prevelikimi populacijami živali na enem mestu, kot je bilo nekdaj pri nas na nekdanjih družbenih posestvih. Prehrano tako velikega števila ljudi s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi še rešujemo dokaj uspešno, veliko bolj nam grozijo različne epidemije in pandemije nalezljivih bolezni – še posebno v današnjem času tako razvitega zračnega prometa, ki je naš planet povezal tako rekoč v eno samo človeško skupnost, ki ni več ločena po zemljepisnih širinah in dolžinah ali celinah, ampak je »ena sama velika vas«. To poleg prednosti s seboj nosi tudi velike probleme z varnostjo na Zemlji.
Da sta gostota naseljenosti prebivalstva in mednarodni promet odločujoča dejavnika v širjenju nalezljivih bolezni, se je pokazalo že v širjenju kuge v 6. do 8. in nato znova v 14. stoletju. Včasih je bil v to vpleten pomorski promet, danes pa je za to še toliko bolj zaslužen zračni, ki je neprimerno hitrejši. Z letali človeštvo v nekaj deset urah prepotuje celoten planet, medtem ko je pomorski promet za to pot potreboval več tednov ali celo mesecev.
Mutacije patogenih klic in še posebno njihovi preskoki med živalskim svetom in človeškim prebivalstvom so pogosti. Poleg tega pa se lahko nove misteriozne bolezenske klice že v nekaj tednih razširijo po vsem svetu. Ali bomo znali vse to rešiti za naprej? Ni to samo problem čiste pitne vode in čistega zraka in morda še odpadkov in podnebnih sprememb, te stvari so še nekako obvladljive na daljši rok. Širjenje novih nalezljivih bolezni je še veliko resnejši problem današnjega časa, kar nam je pokazala pandemija novega koronavirusa. Kako narediti medaljo na obeh straneh, da bo služila kolikor toliko varnemu življenju na Zemlji v današnjem času?
