Monika Kropej Telban predstavlja jurjevanje v Beli krajini kot eno od pomladanskih šeg.
Monika Kropej Telban
Slika 1: Zelenega Jurija vodijo. Foto: Niko Kuret, začetek 80. let 20. stoletja. Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Jurjevanje ima korenine v starih obredjih, ker so ljudje v začetku pomladi želeli okrepiti sonce in pričarati rodovitnost. Krščansko preobleko temu prazniku je posodil sveti Jurij, ki je bil vojak in mučenik iz Kapadokije. Živel je v 3. stoletju in umrl okrog 23. aprila leta 303. Sveti Jurij je prekril pogansko slovansko vegetacijsko božanstvo, po vsej verjetnosti imenovano Jarilo, ki je bilo povezano s prehodom zime v pomlad. K temu je pripomoglo tudi njegovo ime Georgios, ki v starogrščini pomeni obdelovalec zemlje (georgos), saj se pomladanska poljedelska opravila začnejo okoli njegovega godu.
Jurjevanje z obhodi je bilo v različnih oblikah znano v vseh slovenskih pokrajinah, praznovali so ga 23. ali 24. aprila. Danes pa poteka predvsem v Beli krajini, kjer se je po vaseh različno jurjevalo. V Adlešičih in Vinici je npr. Zeleni Jurij prijahal na belem konju, prek rame pa je nosil brezo; drugod se je po nekaterih pričevanjih zeleni Jurij bojeval z Raboljem, ki je poosebljal zimo.
Ohranjeno je tudi pričevanje, da se je v Črnomlju še okoli leta 1830 na zadnjo nedeljo v aprilu – in ne na sam god svetega Jurija – po večernicah zbrala črnomaljska mladina ob gradiču pri Komendskem hribu in se odpravila zelenega Jurja vodit. Na čelu jurjevskega sprevoda so fantje trobili na tule – trobente iz češnjevega lubja – in piskali na frule. Eden izmed njih je nosil drevo, navadno smreko ali brezo, okrašeno z zelenjem, venci rož, živobarvnimi trakovi in pisanimi rutami. Za drevesom – majem je stopal v brezovo zelenje od nog do glave oviti zeleni Jurij; fantovski povorki je na koncu sledil zbor pojočih deklet. Po prihodu na mestni trg, kjer so sprevod zelenega Jurija pričakali črnomaljski meščani in vaščani iz bližnje okolice, so peljali zelenega Jurija na kamniti most pod cerkvijo svetega Duha in ga na videz pahnili z mostu v vodo. V resnici so mu le sneli košu podobno zeleno preobleko in jo vrgli čez most v vodo.
Slika 2: Dečka igrata na tule – trobente iz češnjevega lubja. Foto: Niko Kuret, začetek 80. let 20. stoletja. Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
V letih po drugi svetovni vojni je – po pričevanju domačinov – jurjevanje prešlo v otroško šego, ohranjali pa so jo predvsem zaradi tega, ker so otroci z jurjevskimi obhodi po vasi lahko nabrali jajca in nekaj denarja, ki ga je primanjkovalo; jajca so nato namreč prodajali. Dečki so izmed sebe izbrali, kdo bo poosebljal zelenega Jurija, ovili so ga v zelenje (navadno bukovo) in povezali s srobotom. Vodili so ga od hiše do hiše in peli jurjevske pesmi, medtem ko kje eden je igral na orglice. Pri vsaki hiši pa so dobili v dar jajca ali novce.
Na prehodu 19. v 20. stoletje je bilo belokranjsko jurjevanje tako prepoznavno, da so Adlešičani predstavili zelenega Jurija 12. junija 1908 celo na cesarskem Dunaju, pri sprevodu mimo cesarja Franca Jožefa v počastitev njegove šestdesetletnice vladanja. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo belokranjsko jurjevanje ena prvih folklornih prireditev pri nas. Pozneje so se Belokranjci z zelenim Jurijem udeleževali večjih folklornih festivalov v Dravski banovini.
O jurjevanju v Beli krajini je Metod Badjura posnel več etnografskih filmov: Jurjevanje v Beli krajini (1933), Bela krajina: festival narodnih plesov in kresovanj v Metliki (1940) in Pomlad v Beli krajini (1952), za katerega je prejel Prešernovo nagrado.
Folklorne meščanske prireditve v Beli krajini segajo v leto 1939, ko so v Črnomlju prvič organizirali Festival narodnih pesmi in plesov; prvo uradno folklorno Jurjevanje pa je bilo organizirano leta 1964 in letos praznuje šestdesetletnico. To je najstarejši slovenski folklorni festival, ki poteka v juniju – tako kot leta 1908 sprevod na cesarskem Dunaju. Letos bo od 19. do 23. junija v Jurjevanjski dragi v Črnomlju.
Vendar pa poleg tega mednarodnega festivala okoli dneva sv. Jurija poteka tudi spomladanska šega Jurjevo – Praznik pomladi, v sklopu katere Folklorna skupina Zeleni Jurij Črnomelj vabi na tradicionalno Črnomaljsko jurjevanje, ki bo letos v soboto, 20. aprila 2024. Šego uprizarjajo člani otroških in odraslih folklornih skupin.
Slika 3: Vabilo na Jurjevo – Praznik pomladi 2024.
Več o jurjevanju:
Kuret, Niko, 1989: Praznično leto Slovencev I. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Ljubljana: Družina.
Pisk, Marjeta, Rebeka Kunej 2024: Jurjevanje Festival from Ritual to Festival. Česky lid 24/2 2024 (v tisku).
Kropej Telban, Monika 2023: Zeleni Jurij. V: Bela krajina za radovedneže in ljubitelje. Tanja Petrović in Andrej Črnič (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, str. 269–273.
