Prispevek pokaže na pomen radia v sodobnosti in razmišlja, zakaj je Radio Študent nekaj posebnega.
Manca Filak
Če so nam ukrepi ob zajezitvi novega koronavirusa odvzeli spontano družabnost in pogovore z različnimi ljudmi, je bilo zame poslušanje radia, vsaj od prvega vala naprej, zelo pomemben nadomestek tega pomanjkanja izmenjave mnenj. Ob poslušanju pogovornih oddaj in podcastov na Radiu Prvi, Valu 202 in Radiu Študent imam občutek, da se s spikerjem pogovarjam, vsebino si celo bolj zapomnim, včasih se z osebo iz etra v svojih mislih tudi skregam. Radio mi preganja malodušje, mi pomaga ob pomanjkanju koncentracije za branje in me tudi kdaj nasmeje. Na ta način zvok radia v domačem prostoru in času zapolnjuje primanjkljaj socialnih stikov, briše meje javnega in zasebnega prostora ter dodaja dimenzijo družabnosti v prostor intime (Tacchi 1998). Dom tako ni zgolj omejen kraj domačih obvez, saj radio priklicuje tudi globalni svet možnosti (Miller 1998: 19).
Vsi omenjeni radii bogatijo moj koronski vsakdan. A se bom na tem mestu omejila le na Radio Študent, ki mu te dni študentska organizacija ŠOU grozi s popolno omejitvijo sredstev. Če pustimo ob strani, da gre za eno najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi, tako rekoč našo dediščino, se mi zdi bistvena lastnost Radia Študent njegova izvirnost. Torej: če preskakujemo po radijskih kanalih, hitro ugotovimo, kdaj smo na frekvenci 89,3 MHz. Le na Radiu Študent lahko izvemo, kaj je razlika med kranjsko klobaso in parički (oddaja Metliški jutranjc) in kakšni sta bili kakovost in količina drog v Ljubljani v prvem valu epidemije (oddaja Klopca pod svobodnim soncem). Med tem pomembnim antropološkim znanjem pa je še diapazon kulturnih, glasbenih, znanstvenih in drugih strokovnih vsebin, ki bogatijo slovenski medijski prostor. Tako je bilo na primer lanskoletno pokrivanje pandemije covida-19 na znanstveni redakciji Radia Študent nagrajeno z nagrado Čuvaj za izstopajoč novinarski dosežek (prejela jo je Zarja Muršič).
Na kratko, Radio Študent je nujno ohraniti tudi v prihodnje, saj skrbi za kulturno raznolikost in razgledanost slovenskega medijskega prostora kot tudi naših medijsko osrediščenih izkušenj sveta (Pink in Leder MacKley 2013). Slava muuuu!*
Reference:
MILLER, Daniel: Why some things matter. V: Daniel Miller (ur.), Material Cultures: Why Some Things Matter. Chicago: University of Chicago Press, 1998, 1–23.
PINK, Sarah in Kerstin Leder Mackley. Saturated and Situated: Expanding the Meaning of Media in the Routines of Everyday Life. Media, Culture & Society 35(6), 2013, 677–691.
TACCHI, Jo. Radio texture: between self and others. V: Daniel Miller (ur.), Material Cultures: Why Some Things Matter. Chicago: University of Chicago Press, 1998, 25–46.
* Vzeto iz glasbenih vložkov (jinglov) Radia Študent.
** Naslovna fotografija: Grafit. Kriva Palanka, Makedonija. Avtorica: Manca Filak, 2016.
