Manca Filak ob jesenskih čutnih poslasticah premišljuje o prenosu znanja priprave ozimnice.
Manca Filak
Slika 1: Pozabljeni carjeviči, ki so odpadli z drevesa. Foto: Manca Filak, Bela krajina, avgust 2024.
Vonj po carjevičih je vonj, ki mi pomeni začetek jeseni, priprave na zimo in z njo povezano predelavo hrane: stiskanje soka, priprava kisa, čežan, sušenje jabolčnih krhljev in čaja, kuhanje marmelad in vlaganje zelenjave. V meni zbudi tudi marsikateri spomin. Številne stare sorte jablan je na vrtu okoli hiše zasadil moj oče od konca 80. let prejšnjega stoletja, ko sta se z mamo preselila v vas. Najpogostejše med njimi so stare poznojesenske sorte carjevič, ki rastejo v višino in jih je zato težje obirati. Ko dobro obrodijo, je jabolk navadno preveč. Takrat presežejo okvire našega gospodinjstva in romajo tja, kjer so zaželena. Zaradi vremenskih sprememb jablane zadnja leta pogosto preseneti prehitro cvetenje, zgodnja spomladanska zmrzal ali toča.
Znanje različnih načinov in receptov predelovanja in shranjevanja jesenskih (in poletnih pridelkov) za ozimnico ni samoumevno ali enoznačno. V preteklosti, predvsem v času kmečkega gospodarstva, je bila priprava ozimnice tesno povezana s prenosom znanja mater na hčere v okviru delovnih in gospodinjskih opravil. Delitev dela na otroke je bila izrazito spolno zaznamovana, saj so deklice od mater prevzele večino gospodinjskih opravil in skrbi za sorojence, pomagale pa so tudi pri večjih in fizičnih delih, ko je bilo treba. Delitev dela po spolu otrok je bila tudi oblika discipliniranja v določene družbene in spolne vloge ali v določen vrednostni sistem delovanja (Turk Niskač 2021: 10), povezana s prenosom vrednot (gl. tudi Brumen 1995: 131; Huzjan 2021: 55). Različni etnografski primeri kažejo, da se je po drugi svetovni vojni na Slovenskem zmanjšal ne le tovrsten prenos znanja, ampak tudi obseg ali količina priprave ozimnice in posledično samozadostnost gospodinjstev (gl. npr. Ravnik 1981: 157). Podobno je prepoznala antropologinja Marianne Gullestad v raziskavi vsakdanjika gospodinj v predmestju Bergna v 70. in 80. letih 20. stoletja. Njen etnografski vpogled je pokazal, da se je priprava in produkcija hrane delavskega razreda, predvsem ozimnice in shranjevanja hrane, zmanjšala (1985: 125). V raziskavi ‘sodobnih’ slovenskih gospodinj sem kljub manjši samozadostnosti gospodinjstev (v oziru produkcije lastne hrane) prepoznala, da so številne družine, predvsem tiste, ki so imele večji pridelek lastne zelenjave in delno sadja, veliko časa namenile shranjevanju in pripravi ozimnice. Pridelke so pripravile sogovornice, ki pa se tega znanja niso naučile od svojih mater. V tem oziru je bilo znanje o shranjevanju in predelavi hrane povezano z deljenjem nasvetov in receptov na spletu in med prijatelji, manj pa je bilo povezano s prenosom znanja (in vrednot) staršev na otroke.
K zmanjšanju samozadostnosti gospodinjstev tako le delno pripomore zmanjšan prenos znanja med generacijami in večja urbanizacija, saj se preko družine in sorodstva še vedno ohranjajo vezi s podeželjem, kar naj bi bila posebnost bivših socialističnih držav (Monova 2015: 82). Deloma se v tem prepoznam tudi sama, saj kljub življenju v Ljubljani redno odhajam na podeželje, kjer nabiram, kar se nabrati da (zelišča, divje plodove in mamino zelenjavo), podobno pa teče tok dobrin nazaj do prestolnice, predvsem v obliki ozimnice (paradižnikove omake, marmelade itd.), ki pogosto skopni do zime. A kljub socializaciji in odraščanju v ruralnem okolju imam pogosto občutek, da je moje znanje o predelavi hrane v primerjavi z maminim precej skromno, saj je zame postalo pomembno šele ob spremembi kraja bivanja oz. večji samostojnosti. Zaradi tega, pa tudi zaradi prostorske oddaljenosti in življenja v mestu, pa ga toliko bolj cenim. Carjeviči, ki redno romajo med Belo krajino in Ljubljano, pa najlepše dišijo ravno doma.
Slika 2: Obiranje carjevičev z znanjem vrvne tehnike. Foto: Manca Filak, Bela krajina, september 2022.
Literatura in viri
BRUMEN, Borut
1995 Na robu zgodovine in spomina: Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba.
GULLESTAD, Marianne
1985 Kitchen-Table Society: A Case Study of the Family Life and Friendships of Young Working-Class Mothers in Urban Norway. Oslo: Irvington-on-Hudson in New York: Oxford University Press.
HUZJAN, Vanja
2021 Vzgoja mlajših otrok v Ljubljani in okolici v prvi polovici 20. stoletja do druge svetovne vojne. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 61 (1): 54–64.
MONOVA, Miladina
2015 When the Household Meets the State: Ajvar Cooking and Householding in Postsocialist Macedonia. V: Stephen Gudeman in Chris Hann (ur.), Oikos and Market. Explorations in Self-Sufficiency after Socialism. New York in Oxford: Berghahn, 77–100.
RAVNIK, Mojca
1981 Galjevica. Način življenja Slovencev v 20. stoletju. Ljubljana: Partizanska knjiga, TOZD.
TURK NISKAČ, Barbara
2021 O igri in delu: Antropologija zgodnjega otroštva. Ljubljana: Založba ZRC.
