Vse barve jeseni

… ali kako se lahko promocijske akcije veleblagovnic sprevržejo v cinične odraze družbe

Prispevek kritično vrednoti prodajne akcije ekološko spornih izdelkov in opozarja, kako se z oglaševanjem vpliva na potrošnike.

Saša Babič

Barve so ena prvih lastnosti, ki jih opazimo v okolici. Povezujemo jih tako s prostorom, kot časom, njihov pomen pa je pogosto poln simbolnega in čustvenega naboja. Jesen povezujemo s pastelnimi, toplimi barvami, barvami suhega listja (tisti iz kotlin pa še z barvami prvih jesenskih meglenih juter).

Prav takšne asociacije promocijske službe pogosto izkoriščajo, da bi nam približali izdelek ali prodajno akcijo, ki je pogosto tematsko določena s posamezno dejavnostjo ali prazniki. Neredko pa se slogan prodajne akcije sprevrže v svojo cinično zrcalno podobo: vse barve jeseni so postale pisane barve nagrobnih sveč, od katerih je le rdeča medli približek toplini jesenskih barv. In vse barve jeseni predstavlja zdaj izdelek, ki je ekološko eden najspornejših, saj plastike, ki ovija vosek, ni mogoče reciklirati. “Vse barve jeseni” so torej skomercializirani izdelki, ki postanejo predolgo trajajoči odpadek.

Ob tem pa se postavlja vprašanje: ali slogan “vse barve jeseni” ob ponudbi raznih nagrobnih sveč tudi obljublja trend jesenskih slovesov in (pre)pogostih obiskov pokopališč (sploh ob upoštevanju grožnje covida-19)?

* Prikazna fotografija: Martin Artnik, 26. 9. 2020.

Avgustovske barve

Saša Babič

Barva je lastnost predmeta. Očesu jo posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča (SSKJ). Je razlikovalna lastnost predmeta in pojava: če imamo zdrav vid, prepoznamo predmet tudi po barvi, po njej lahko razlikujemo predmete med seboj. Prva poimenovanja barv so temno/črna in svetlo/bela, nato rdeča in šele potem sledijo rumena, zelena, modra, rjava itd. (Berlin in Kay 1991 [1969]: 4–6). Barva je tako očitna lastnost vsakršnih pojavov, da so v vseh kulturah poimenovane nemetaforično; besede označujejo zgolj barvo, ki je šele pozneje dobila širši, simbolični pomen.

Barve so poleg vonja in prostora del človekove osnovne, temeljne fizične izkušnje, zato jih uvrščamo med osnovne domene zaznavanja okolja (Molnar 2014). Vizualni del lastnosti ni zgolj oblika predmeta, ampak tudi barva, ki ima globlji pomen percepcije: vpliva na psihološko izkušnjo in ima poleg estetske še biološko, socialno in kulturno vrednost (Kovačev 1997). Natančnejši opis predmeta z barvami doda več čustvene vsebine: človeka prisili, da prepozna in dopusti živahnejšo zapolnitev, zato imajo barve pomembno simbolno raven v vseh oblikah kulturne pojavnosti (Kovačev 1997).

Tudi meseci imajo svoje barve, asociacije, barvne spomine.
Avgust je pisan. Na katerikoli vrt pogledamo, barvam ni konca. Barve, ki nam kažejo letino, obilje in polnost okusov. Cvetje, ki se ne more odločiti za eno barvo, ampak poseže kar po celi paleti možnosti.
Podoba avgusta je pisana – tudi ko je ta mesec že skoraj minil in čakamo na naslednjega.


Literatura:
BERLIN, Brent in Paul Kay: Basic Color Terms: Their Univer-sality and Evolution.Berkeley: University of California Press, 1991 [1969]
KOVAČEV, Nina Asja: Govorica barv. Vrba: Prešernova družba, 1997.
MOLNAR, Draženka: Colour Terms in English and Croatian. V: Vida Jesenšek in Dmitrij Dobrovol‘skij, Phraseologie und Kultur / Phraseology and Culture. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2014, 231–250.