Krašenje zimzelenih dreves …

… ob božiču oz. novem letu

Saša Babič in Saša Poljak Istenič

Bliža se zimski solsticij, ki nam prinese najdaljšo noč in najkrajši dan. Nekdaj so ljudje za preganjanje teme in podporo šibkemu soncu kurili ognej, v naših krajih t. i. čok oz. panj, sveče v cerkvah ipd., pozneje pa so to vlogo prevzele pisane luči. Razpeljane so po domovih, balkonih, drevesih, še najpogosteje pa po božičnih smrečicah oz. novoletnih jelkah – kakorkoli jim pač pravimo. Zimzelena drevesa simbolizirajo življenje, ki ne ugasne niti v najtežjih, najtemnejših in najbolj mrzlih časih, tradicija krašenja smrečice oz. drugih zimzelenih vej pa naj bi izvirala iz Nemčije, kjer naj bi se pojavila v 16. stoletju.

Letos, ko veseli (oz. vsaj za nekatere nič kaj veseli) december v glavnem preživljamo doma, je marsikdo že postavil in okrasil smrečico. Nekaj fotografij je prispelo tudi na naslov Vsakdanjika. Če ste jo postavili tudi vi in bi jo radi delili z našimi bralci, fotografije pošljite na naslov: vsakdanjik@zrc-sazu.si. Enako velja za fotografije okrašenih domov in okolice ali pa za zapise, kako praznujete božič oz. novo leto v koronskem letu 2020. Veselimo se vaših prispevkov!