Katarina Šrimpf Vendramin razmišlja o času trgatve.

Katarina Šrimpf Vendramin

Vinogradi pod gradom Dobrovo ob Kleti Brda. Foto: Katarina Šrimpf Vendramin, Dobrovo, 31. 8. 2013

Vinogradništvo ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in sega že vsaj v čas 3. in 4. stoletja, ko so se z njim ukvarjali Kelti, razcvetelo pa se je v času Rimljanov. Slovenci smo tudi zelo tesno povezani z vinom, saj se lahko pošalimo, da vsak pozna nekoga, ki prideluje vino ali to počne celo sam (Gorjak 2017). Celo naša državna himna se imenuje Zdravljica, torej je napitnica. Kljub svoji pregovorni majhnosti imamo kar tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. A vinogradi so večinoma majhni – povprečna velikost je komaj 0,32 hektarja – in pridelava grozdja in vina pogosto predstavljata družinski posel, ki temelji na strasti in poslanstvu. Vinogradništvo v Sloveniji je največkrat družinska dejavnost, ki ima lastnosti obrtne dejavnosti.

Goriška Brda so vinorodni okoliš, ki svojo turistično in tudi siceršnjo identiteto močno veže na pridelavo grozdja in vina. Je tudi območje, kjer posluje največji pridelovalec vin v Sloveniji, Klet Brda. Deluje kot zadruga, v katero je včlanjenih 400 kmetov zadružnikov, ki iz svojih družinskih vinogradov prodajo grozdje. Zunanjim opazovalcem se zdijo Brda zavoljo hribčkov in gričkov, ki so bolj ali manj povsem kultivirani – zasajeni z vinsko trto, oljkami ali sadnimi vrstami, kot so češnje, breskve in marelice – idilična pokrajina, kamor z veseljem pridejo na daljši ali krajši oddih, na katerem se navdušujejo nad pokrajino in uživajo v enogastronomski ponudbi. A obiskovalci pogosto ne vidijo ali zaznajo dinamike vsakdanjega življenja ali pa jim je ta predstavljena na  prijazen, zabaven način, kot posebnost, ki jo je vredno doživeti.

Trgači v vinogradu trgajo rdečo sorto grozdja. Foto: Katarina Šrimpf Vendramin, Šmartno, 24. 9. 2018

Jesenski čas zaznamujejo trgatve grozdja v vseh vinorodnih okoliših. Vendar pa trgatve v Goriških Brdih domačini nikakor ne dojemajo kot vesel in zabaven dogodek, ampak prej kot zelo naporen čas v letu, ko so dobrodošle vsake roke, ki znajo poprijeti za vinogradniške škarje in pomagati pri delu. Čas trgatve je obdobje, ki se »vleče«; za nekatere se začne že konec avgusta, ko se trga grozdje za penine, in konča šele v začetku oktobra, ko se pobere grozdje zadnjih sort. To je mesec, ki je za mnoge – tako za vinogradnike in njihove domače kot tudi za gospodinje – zelo stresen mesec, ki prinaša veliko skrbi, na primer kdaj se bo trgalo posamezno sorto, katero orodje in pripomočke je treba pripraviti, ali bodo uspeli dobiti dovolj ljudi za pomoč in kako bodo nahranili vse trgače. Predvsem tisti, ki obdelujejo vinograde ob rednih zaposlitvah ali vina ne pridelujejo sami, ampak prodajajo grozdje vinski kleti ali drugim vinarjem, lahko doživljajo veliko stisko, ko si morajo, da poberejo grozdje na dan, ki jim ga le kakšen dan ali dva prej določijo drugi, vzeti tudi dopust. Potem je tukaj še vprašanje financ: kakšna bo odkupna cena grozdja, ali bo pokrila vsaj osnovne stroške, ki jih je kmet čez leto porabil za vzdrževanje vinograda, kdaj bo kmet dobil izplačan denar za letino, in kakšni bodo stroški s samo trgatvijo, saj tisti, ki nimajo prijateljev in znancev, ki bi lahko ob kateremkoli dnevu v tednu priskočili na pomoč, delovno silo za trgatev najamejo. In ne pozabimo še na vreme, ki lahko še tako skrbno načrtovanje trgatve hitro spodnese.

Čeprav se trgatev pogosto promovira kot »najbolj veselo opravilo v slovenskih vinogradih«, »veseli dogodek« itn., Slovenska turistična organizacija promovira dogodke, kot so Briška vandima, Vipavska trgatev, Lendavska trgatev in Trgatev v Prlekiji, na spletu pa najdemo še povabila na trgatev Stare trte in njenih potomk, ki rastejo širom Slovenije, pa imejmo v mislih tudi drugo plat. Za tiste, ki pridejo na trgatev v manjši vinograd samo za nekaj ur, morda največ en dan, je druženje s sorodniki in prijatelji res prijeten dogodek. A delo vinogradnika, vinarja in njegove družine, ki ima v času trgatve – še posebej če imajo večji vinograd z več različnimi sortami – je težko, stresno ter polno skrbi in stisk. »Veseli čas trgatve« ima tako lahko tudi ne tako svetlečo plat.

Vinogradi v Goriških brdih. Foto: Katarina Šrimpf Vendramin, 31. 8. 2013


Reference:

Gorjak, Robert. 2017. Slovenija, vinska dežela. Mengeš : S. Bohinec Gorjak. dLib

Katarina Šrimpf Vendramin
+ posts