Avtorica razmišlja o vlogi toaletnega papirja v času osamitve.
Vanja Huzjan
V času največje tesnobe so mediji poročali, statistike in vici pa pričali o prekomernem kupovanju toaletnega papirja v Sloveniji (in še kje). Čezmernost pogosto prekriva primanjkljaj, ljudi varuje pred resnico nekega pomanjkanja. V primeru toaletnega papirja bi si torej lahko mislili, da je med ljudmi higiena slaba. In res je nenavadno, kako radi se Slovenci smejijo skečem in vicem, ki so povezani s skatološkimi rituali, in hkrati obsesivno čistijo svoja stranišča in kopalnice z antibakterijskimi sredstvi. Čistoča je druga stran umazanije.
Ostanimo začasno pri občutku zaščitenosti in varnosti, na katerega so stavili medijsko izpostavljeni psihologi in psihiatri, ko so interpretirali čezmernost nakupov toaletnega papirja. Seveda, varnost. Zapisali smo že, da čezmernost nečesa ščiti pred mankom prav tega. Toda zanima nas, zakaj prav toaletni papir. Kajti zaradi zaščite pred novim virusom so že pred razglasitvijo epidemije zmanjkale zaščitne maske in razkužila.
Čakala nas je osamitev, iztrganost iz zunanjega sveta. Poleg suhe in konzervirane hrane (vojne razmere) naj bi si nabavili še nekaj osnovnih higienskih stvari. Hrana in čistoča, torej, in zdi se logično: skrb za zdravje telesa. Živila tokrat puščamo ob strani, saj konzerv pasulja, rib z zelenjavo in makaronov v trgovinah ni zmanjkalo. O pomanjkanju kvasa drugič.
Poskušajmo se raje srečati z mislijo, da v Sloveniji resnično zmanjka toaletnega papirja. Ga ni več. Nikjer. Kaj ostane? Robčki? Vlažni robčki? Škodljivo jih je metati v straniščno školjko. Časopisni papir? Ga kmalu zmanjka, ker vse manj ljudi bere tiskano različico in ker »smo doma«. Koruzni storži? Šele avgusta. Storži iglavcev, lapuhovi listi? Kaj pa umivanje, kot to počnejo muslimani? Ne, saj smo krščanska Evropa! Kam pelje ta fantazija? Vodi nas v zdrs iz (znane) kulture v barbarstvo. Zaloge toaletnega papirja so ljudi ščitile točno pred tem zdrsom.
Če mati v času dojenja zapelje (Laplanche 2008) otroka v užitek in tudi kulturo, ki ta užitek omejuje zaradi skupnega dobrega (Freud 2001), potem je otrokov kahlični kupček prvo (samo)voljno kulturno dejanje. Je njegov prvi kulturni prispevek: zaradi ljubezni do drugega se mu odpove kot delu lastnega telesa. Toaletni papir je branik pred zdrsom v barbarstvo, ščiti ljudi pred Umazanijo in jih dela kulturne. Več ko ga nabavimo, bolj smo zaščiteni pred zdrsom v barbarstvo?
Reference:
- Freud, Sigmund: Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Gyrus, 2001.
- Laplanche, Jean: Seksualnost in enigma. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2008.
