Sara Vukotić poroča o folkloristični konferenci, na kateri so udeleženci razpravljali, kako pregovori in drugi kratki folklorni obrazci odsevajo vsakdanje življenje.
Sara Vukotić
Od 5. do 7. maja 2026 je v Ljubljani, v Gosposki dvorani na ZRC SAZU, potekala mednarodna konferenca Vsakdanje življenje v kratkih folklornih obrazcih (Everyday Life in Short Folklore Forms), ki je folkloro obravnavala kot enega od pomembnih kulturnih kodov vsakdanjega življenja. Raznovrstni prispevki so se ukvarjali z vprašanji, kaj nam folklora lahko pove o vsakdanjiku v diahroni in sinhroni perspektivi, kako se prepletata jezik in kultura ter kako se skozi različne folklorne obrazce vzpostavljajo povezave med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Kot poudarjajo teoretiki jezika in kulture, npr. Bakhtin in Kristeva, v kulturi namreč nič ne izgine, temveč se nenehno preoblikuje, nalaga v nove pomenske plasti ter vzpostavlja kot mreža prepletov in referenc.
Slika 1: Udeleženci konference. Foto: Stanka Drnovšek, 7. 5. 2026.
Konferenca je bila izrazito interdisciplinarna in mednarodna. K izražanju različnih domen vsakdanjika v folklornih obrazcih so raziskovalci in raziskovalke pristopili skozi raznolike metodološke pristope, teoretske podlage in interpretativne vidike. Na konferenci so sodelovali udeleženci in udeleženke iz Slovenije, Litve, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Irske, Srbije, Finske, Estonije, Grčije in Združenih držav Amerike. Posebna pozornost je bila namenjena tako tradicionalnim kratkim folklornim oblikam, kot so pregovori in uganke, ki izhajajo predvsem iz folklornega gradiva in zbirk iz 19. in 20. stoletja, kot tudi sodobnim folklornim oblikam in njihovim transformacijam v novih družbeno-kulturnih kontekstih. Prispevki so obravnavali sodobne situacijske reke, družinske knjige gostov, javne napise in znake, povezane s psi, gasilske ukaze, skrivne jezikovne igre, meme ter različne procese posredovanja folklornih oblik. Posebna pozornost je bila namenjena tudi ustvarjalnosti, prilagajanju tradicionalnih oblik sodobnemu vsakdanjiku ter novim načinom njihovega kroženja in pomenjenja.
Tematsko je bila konferenca izjemno bogata. Udeleženci in udeleženke so se posvetili različnim področjem vsakdanjega življenja: reprezentacijam podkupovanja, materialnega blagostanja, moralnih vrednot, oglaševanja, časa, družinskih odnosov in spolnih vlog. Zanimali so jih različni načini komunikacije med družbenimi skupinami ter vplivi tujih jezikov in izrazov na vsakdanji diskurz. Razpravljali so o pridnosti, skrbi zase ter čustvenih in kognitivnih vidikih sodobnega vsakdanjika, med drugim o stresu in strahu. Posebej sta izstopali plenarni predavanji. Wolfgang Mieder (University of Vermont, ZDA) je v predavanju »Internet nikoli ne pozabi«: futuristični pogled na svet v sodobnih ameriških pregovorih poudaril, da so pregovori univerzalni, vseprisotni in komentirajo vse vidike življenja. Na podlagi gradiva iz The Dictionary of Modern Proverbs (Mieder, Shapiro, Doyle 2012) je pokazal, kako pomembni so pregovori ne le za razumevanje preteklosti in sedanjosti, temveč tudi za konceptualizacijo prihodnosti. To je ponazoril s primeri, kot so: »Otroci so naša prihodnost.« »Prihodnost ni več to, kar je bila.« »Prihodnost je premikajoča se tarča.« »Sanje se ne morejo uresničiti, če se ne zbudiš in se lotiš dela.« »Če lahko o tem sanjaš, lahko to tudi uresničiš.« Dorothy Noyes (Ohio State University, ZDA) pa se je v predavanju Od »je« k »naj bi« in nazaj: pregovor in maksima v ekonomiji izobilja osredotočila predvsem na položaj in vlogo pregovorov v sodobnem vsakdanjiku ter izpostavila, da se pregovori danes vse bolj približujejo maksimam, kar kaže tudi na pomemben epistemološki premik: od kolektivnega poskusa razumevanja sveta k poudarjeni vlogi posameznika v njem. Ob tem je pokazala, kako se tradicionalni pregovori danes preoblikujejo, minimalizirajo in zgoščajo v kratke izjave, kot je: »Je, kar je.«
Prvi konferenčni dan se je zaključili s pogovorom idejne vodje konference Saše Babič s plenarnima govorcema, ki sta spregovorila o osebnih začetkih ukvarjanja s folkloristiko, nujnosti razmišljanja o tem, kaj folklorni obrazci pomenijo danes, zakaj se določeni vzorci ponavljajo in kako se tradicionalne oblike v času spreminjajo, preoblikujejo in dobivajo nove pomene v sodobnih družbenih kontekstih. Ob koncu drugega konferenčnega dne pa so si udeleženci ogledali Ljubljano. Urban Logar jim je predstavil številne skrite kotičke mestnega jedra ter plasti prepletenih tradicij in zgodb, ki soustvarjajo kulturni spomin mesta.
Slika 2: Saša Babič, Wolfgang Mieder in Dorothy Noyes v živahni razpravi. Foto: Stanka Drnovšek, 7. 5. 2026.
