Saša Babič
Izrezovanje buč v splošnem povezujemo z razvpitim ameriškim Halloweenom oz. nočjo čarovnic, ki jo predvsem na Zahodu obeležujejo z 31. oktobra na 1. november.
Običaj ima sicer keltske korenine: po verovanju tega ljudstva naj bi v teh dneh mrtvi vstajali iz svojih grobov, znova prišli v svet živih in obiskali svoje domove. Zato naj bi se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup, buče pa naj bi služile za strašenje.
Manj je znano, kot razlaga Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski soboti, da je bila tradicija izrezovanja buč že v 60. letih prejšnjega stoletja zabeležena tudi v slovenskem prostoru, in sicer v Prekmurju, kjer so še danes znani po gojenju buč za hrano in pridelavo bučnega olja. Izrezovanje buč na zadnji dan oktobra je bilo predvsem v znamenju otroškega navdušenja in norčavosti: v izrezano bučo so postavili svečo in jo postavili na okensko polico ali ograjo ali pa so šli do sosedov, da bi jih prestrašili in zabavali.
Navdušenje nad izrezovanjem buč se je v zadnjih letih povečalo, verjetno tudi na račun uvoženega Halloweena. Z izrezovanjem ljudje izživljajo svojo ustvarjalnost in igrivost, hkrati pa se odzivajo tudi na aktualne dogodke. V buče postavijo sveče in zvečer izdelke dajo na ogled na okenske police in ograje.
Letos se je našla tudi buča z masko …
