Avtorica razmišlja o (ne)smiselnosti birokratskih postopkov v zdravstvenih ustanovah v času pandemije; ti se kažejo predvsem v obliki neskončnega podpisovanja obrazcev.
Anonimno
Zadnjih nekaj mesecev sem bila zaradi zdravstvenih težav deležna obravnave na vseh ravneh zdravstvenega sistema; osebni zdravnik, specialisti, urgenca, bolnišnica; in prav na vseh ravneh je začetni postopek enak. Poveš, kam si namenjen, izmerijo ti telesno temperaturo ter ti pomolijo obrazec, na katerem označiš, da ne kašljaš, da ti ne teče iz nosu, da nimaš povišane temprature, da nisi bil v stiku z okuženimi z virusom covid-19 in da nisi sam pozitiven. Ta obrazec je treba podpisati vedno znova in znova, tudi večkrat v enem dnevu, pri vsaki obravnavi posebej. Človek začne ob tem razmišljati, kakšen je sploh namen teh obrazcev, ali so dejansko sami sebi namen, samo zato, da so? Kajti koliko takšnih obrazcev se vsak dan podpiše v slovenskih zdravstvenih ustanovah in kaj pravzaprav delajo s takšno goro papirja; jih hranijo ali takoj zavržejo? In kaj se zgodi, če se v obrazcu zlažeš; ali to sploh kdo zazna? Epidemija je postala ne samo zdravstveni, družbeni in ekonomski problem, ampak tudi okoljski z vso gmoto zavrženih mask in drugih zaščitnih sredstev za enkratno uporabo, embalaž razkužil in čistilnih sredstev ter navsezadnje tudi obrazcev, ki jih moraš vedno znova podpisati …
