Izrezovanje buč

Saša Babič

Izrezovanje buč v splošnem povezujemo z razvpitim ameriškim Halloweenom oz. nočjo čarovnic, ki jo predvsem na Zahodu obeležujejo z 31. oktobra na 1. november.

Običaj ima sicer keltske korenine: po verovanju tega ljudstva naj bi v teh dneh mrtvi vstajali iz svojih grobov, znova prišli v svet živih in obiskali svoje domove. Zato naj bi se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup, buče pa naj bi služile za strašenje.

Manj je znano, kot razlaga Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski soboti, da je bila tradicija izrezovanja buč že v 60. letih prejšnjega stoletja zabeležena tudi v slovenskem prostoru, in sicer v Prekmurju, kjer so še danes znani po gojenju buč za hrano in pridelavo bučnega olja. Izrezovanje buč na zadnji dan oktobra je bilo predvsem v znamenju otroškega navdušenja in norčavosti: v izrezano bučo so postavili svečo in jo postavili na okensko polico ali ograjo ali pa so šli do sosedov, da bi jih prestrašili in zabavali.

Navdušenje nad izrezovanjem buč se je v zadnjih letih povečalo, verjetno tudi na račun uvoženega Halloweena. Z izrezovanjem ljudje izživljajo svojo ustvarjalnost in igrivost, hkrati pa se odzivajo tudi na aktualne dogodke. V buče postavijo sveče in zvečer izdelke dajo na ogled na okenske police in ograje.

Letos se je našla tudi buča z masko …

Prešce

Saša Poljak Istenič

Jeseni tistega leta, na vernih duš dan, smo se napotili po »préšce«. »Préšce« so okrogli koruzni hlebčki, ki jih pečejo kmetje otrokom, da z dobrim delom olajšajo trpljenje dušam v vicah. Naprtili smo si malhe preko rame ter se napravili zgodaj na pot …

Tako je zapisal Ivan Cankar v zbirki črtic Moje življenje (1920) in pripomogel k temu, da so prešce danes prepoznana in močno promovirana jed na Vrhniškem. Prešce, po različnih koncih Slovenije imenovane tudi prešice, vahči, vahtiči, krželji ali mižnjeki, so sicer krušni hlebčki, največkrat narejeni iz ostankov moke, s katerimi so obdarovali otroke in revnejše na predvečer vseh svetih (31. 10.), na vse svete (1. 11.) ali na dan vernih duš (2. 11.). Ime izvira iz besede presno in nakazuje, da so bili hlebčki prvotno iz presnega, tj. nekvašenega testa. Ta obredni kruh je bil posvečen dušam umrlih prednikov, ki naj bi se v tem času vračale v svoje domove; bil je zahvala prejemnikom, da so molili za njihove duše. Gospodinje so jih razdeljevale pred cerkvijo oz. pokopališčem ali pa so otroci hodili prešce brat – z vrečo ali malho od hiše do hiše.

S takimi hlebčki so se ponekod obdarovali tudi na martinovo (11. 11.), na Koroškem pa na mihelovo (29. 9.).

Ta šega je bila še desetletje ali dve živa tudi v vaseh v okolici Ljubljane. V spomin nanjo so jih letos od dedka dobili tudi moji otroci.