Vanja Huzjan komentira novelo Zakona o osnovni šoli.
Vanja Huzjan
Konec junija me je vznemirila novica, da je bila ustanovljena paravladna fokusna skupina, ki bo »z nedorečenega mesta in z nedorečenimi pristojnostmi« ter »mimo veljavne zakonodaje«[1] reševala primere, kakor jih sama imenuje, »nevarnih otrok«(G. K. 2025). Kompleksno problematiko otroškega nasilnega vedenja, ki, kakor priznava fokusna skupina, temelji v »socialnih okoliščinah«, bo reševala v okviru duševnega zdravja.
V začetku julija je državni zbor sprejel nov šolski zakon, ki s pretvezo novega razširjenega programa in intenzivnejše obravnave robnih otrok (otrok nasilnega vedenja, romskih otrok in otrok s posebnimi potrebami) vpeljuje na šolsko polje ostrejšo politiko nadzora in kazni. Dogodka je treba brati skupaj: težnja obeh je poniževanje in izključevanje (najranljivejših otrok). Ker sem o prvem že pisala (Huzjan 2025), bom tokrat predstavila in komentirala novelo zakona, ki ga bodo osnovne šole implementirale s septembrom.

Obiskovanje osnovnošolskega pouka je obvezno, obiskovanje razširjenega programa (RaP) pa prostovoljno, kakor do zdaj.[2] Koncept novega RaP združuje jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk, dodatni pouk, neobvezne izbirne predmete, interesne dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč ter kolesarski izpit. Zajema naslednja področja: gibanje in zdravje, kultura in državljanska vzgoja ter t. i. učenje učenja. Temeljni namen RaP je »vsem učencem omogočiti pogoje za spodbudno učno okolje, ki jim omogoča zdrav in celosten osebni razvoj« s poglabljanjem ciljev obveznega programa na drugačne načine. Posebni cilji RaP so: zagotoviti spodbudno in varno učno okolje, ustvariti razmere za opravljanje šolskih in domačih nalog, ponuditi učencem pester nabor dejavnosti, omogočiti dostop do širokega izbora različnih učnih sredstev ter zagotoviti formativno spremljanje in interdisciplinarnost. Načela RaP so načelo izbirnosti, načelo avtonomije in odgovornosti, načelo sodelovanja, načelo enakih možnosti, načelo formativnega spremljanja, načelo sistematičnega razvoja prečnih veščin (npr. kritičnega mišljenja) in načelo stalnega strokovnega izobraževanja (Kurikulum 2024). Do preteklega šolskega leta so osnovne šole RaP izvajale poskusno, v preteklem šolskem letu so ga uvedli sistemsko. Ponudba posamičnih dejavnosti RaP – vsaka traja 45 minut – je odvisna od šolskih kadrovskih zmogljivosti.
Ne vem, ali ste kdaj prebrali kak kurikul ali letni delovni načrt za šole (oz. vrtce) – načela izražajo idealno obzorje, v katerem naj bi se dogajala izobraževanje in vzgoja. Ne vem, ali ste kdaj imeli možnost od znotraj spoznati delovanje osnovne šole (ali vrtca) – doseganje postavljenih ciljev ta načela nato obvozi po levi ali desni strani ali jih celo povozi. Visoko leteče besedje ostaja leporečje na papirju. Sprememba, ki bi sledila želenim ciljem, bi se lahko udejanjila že v okviru prejšnjih kategorij jutranjega varstva, podaljšanega bivanja itn., a se ni.[3] Naj poenostavim: če je bilo nekoč del razširjenega programa podaljšano bivanje, je zdaj to tudi kolesarski izpit.[4] Novi RaP je terminološka novotarija in časovna premetanka; je sprememba, ki ničesar ne spreminja. Skoraj! T. i. popoldansko prosto igro otrok, ki nudi preštevilne možnosti za poglabljanje ciljev obveznega programa, še posebej, če bi učitelji_ce bolj zanimale otroške interakcije in igra, strukturira v zaporedje 45-minutnih dejavnosti pod taktirko učitelja_ice ali zunanje_ga izvajalca_ke. Če je dejavnost strukturirana, je nadzor lažji. Več nadzora uvaja tudi protokol za pregled učenčevih_kinih predmetov (npr. torba, omarice) in njihov odvzem, če obstaja sum prepovedanih in nevarnih snovi. Tudi uporaba elektronskih naprav le v primeru, če to zahteva učno-vzgojni proces, pomeni več nadzora.
Najkrajša slamica gre tudi tokrat romskim otrokom. S soglasjem staršev bo šola vodila posebno evidenco romskih učenk_cev in deležni bodo večje količine pouka slovenskega jezika, da bi se uspešneje integrirali v slovensko kulturo. Znova se ponavlja tlačenje t. i. romske problematike v vprašanje kulture namesto postavljanja razrednega vprašanja. Morda pa je način življenja posledica družbeno-ekonomskih in ti političnih razmer?

Soočeni z nadzorom nadaljujemo s kaznijo. Novela zakona omogoča ukrepanje za obvladovanje neprimernega ali celo nasilnega vedenja učenk_cev, ki ogrožajo ali motijo izvajanje pouka: »Učencu šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk« (Zakon 2025). Starši otrok s posebnimi potrebami zaradi življenjsko ogrožajočih zdravstvenih težav ali zdravstvenih omejitev lahko uveljavijo pravico do izobraževanja otrok na domu. Nekaj otrok bo vseeno ostalo pri pouku. Tem se lahko izreče vzgojni opomin, ki bo po novem trajal 12 mesecev, kar pomeni, da se bo prenesel v naslednje šolsko leto. Učenci, ki ne bodo prišli na popravni izpit, bodo razred ponavljali. Za starše pa, ki ne bodo opravičili dlje trajajoče odsotnosti otroka pri pouku, bo šola izdala predlog uvedbe prekrškovnega postopka in obvestila pristojni center za socialno delo. Med osnovnimi šolami in starši že dolgo ni več dialoga.
Sklepna misel? Kakšna je dobitna kombinacija, ko se združita nadzor in kazen z izključevanjem v imenu varnosti? V tem smislu je treba novelo šolskega zakona brati v duhu obče skrbi za varnost državljank_ov. Morda me vsesplošno oboroževanje skrbi še bolj.

[1] Hvala Tonetu Vrhovniku, ki je z mano delil svoj članek o isti temi.
[2] Koliko proste volje ima starš, ki konča službo ob 16h, da vključi svojega otroka v podaljšano bivanje? To je vprašanje za drug prispevek, npr. z naslovom Izum inštitucije šole ali kam z otroki.
[3] Razlogi so kompleksni: od prenizkega financiranja obveznega šolstva do številčno prevelikih oddelkov, vmes pa še pomanjkanje učnega kadra, nepoznavanje teorije skupin, pogosto slabo šolsko ozračje ipd.
[4] Ne spomnim se, v katerem mediju, a ravnatelj neke osnovne šole, ki je poizkusno že uvedla RaP, je novinarki povedal, da je njihova šola kar obdržala prejšnja poimenovanja, da so si učenci_ke in starši lažje zapomnili dejavnosti. Mislim, da so tudi vodstva šol v novem RaP zaslutila »mešanje megle«.
Literatura in viri
G. K. 2025. Posebna skupina bo spremljala nevarne otroke in mladostnike. MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/slovenija/posebna-skupina-bo-spremljala-nevarne-otroke-in-mladostnike/750511, 30. 6. 2025; dostop 26. 8. 2025.
Huzjan, Vanja. 2025. Odrasli nevarnih prizadevanj. V: Vsakdanjik, https://vsakdanjik.zrc-sazu.si/nevarni-otroci/, 9. 7. 2025; dostop 26. 8. 2025.
Kurikulum za razširjeni program osnovne šole z navodili za uvajanje. 2024. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, https://www.zrss.si/pdf/kurikulum_RAP_in_navodila.pdf; dostop 26. 8. 2026.
Zakon o osnovni šoli. 2025. PISRS; https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO448, dostop 26. 8. 2025.