Kamenčki za s sabo

… oz. za srečo

Saša Poljak Istenič

Navajeni smo že na “kavo za s sabo” in “hrano za s sabo”, kaj pa na kamenčke? Tako kot nas kava in hrana, ki ju za nas pripravijo drugi, lahko spravita v boljše razpoloženje, nekdo meni, da enako velja za lepo poslikane kamenčke. Za srečo. Naj drži!

#odpritešole

Anonimen

Po balkonih in ograjah so se januarja začeli pojavljati napisi #odpritešole. Danes, po več kot treh mesecih zaprtja šol, formalno odpirajo šole, a ta bo odprta le za prve tri razrede. Naš poziv: ne le otrokom prve triade, s katero želite zagotoviti varstvo otrok, ampak omogočite šolo VSEM otrokom, vseh starosti, vseh razredov in v vseh krajih, omogočite šolo vsem dijakom, študij vsem študentom, resnično odprite knjižnice, muzeje, galerije, gledališča … Odprite ustanove znanja!

Rušenje Roga

19. januar 2021

Manca Filak

Nova, mogoče zadnja alineja v zgodovini tovarne in Tovarne Rog, simbola avtonomije, kreativnosti, solidarnosti in koles.

Iščemo dobro čarovnico

Kolca se nam po praznikih in razmišljamo o željah … Avtorica ima eno odlično!

Monika Kropej Telban

Zakaj smo pozabili na Pehtro babo ali Pehto, Berchto oziroma Befano, ki je v alpski tradiciji na večer pred Svetimi tremi kralji (epifanijo), 5. januarja, nosila otrokom orehe in jabolka in jih tudi strašila?

Morda bi nam lahko, kot dobra čarovnica, odčarala tudi tole korono …

Foto: Monika Kropej Telban, januar 2021

Čestitke in zahvala

Naš spletni dnevnik, ki ga ustvarjamo tako mi kot vi, so sodelavci kulturne redakcije Radia Slovenija uvrstili v pregled najopaznejših kulturnih dogodkov 2020.

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174742347?s=radio (na 10:09)

Kot pomembna baza podatkov o covidu-19 je bil sprejet tudi v Arhiv družboslovnih podatkov, ki ga vodijo na Fakulteti za družbene vede UL.

Ob tej priložnosti vsem sodelujočim čestitamo in se vam zahvaljujemo za trud!

Pišite še: vsakdanjik@zrc-sazu.si!

Lučke in bomboni

Saša Babič

V prehodnem času, v čakanju “vrnitve svetlobe”, novega leta, novih začetkov okrašujemo prostore. Tako si barvamo in razsvetljujemo dneve. Okrašeni niso le notranji prostori s smrečicami, jaslicami in drugim okrasjem, temveč tudi zunanji prostori: poseljena okolja večinoma z dodatnimi pisanimi razsvetlitvami; zelene površine, kot so bližnji griči ali pa hribovsko izletniške točke, pa z okraski, jaslicami in bomboni, s katerimi se otroci posladkajo, ter majhnimi stekleničkami alkoholnih pijač za odrasle.

Ljubiteljska kultura in konec leta

Pija Japelj in Saša Poljak Istenič

Kulturna društva so bila letos postavljena pred poseben izziv: kako delovati na daljavo? Pevski zbori, godbe na pihala, glasbene, folklorne, plesne, gledališke, lutkovne in še mnogokatere skupine, ki razvijajo ljubiteljske kulturne dejavnosti, so iskale nove načine ustvarjanja. “Zadnja dva tedna sta naporna, samo še snemam se, za pevske zbore in za godbo,” mi je pred kratkim potožila kulturno aktivna srednješolka. A kot pričajo pogovori, člane kuturnih društev kljub naporu tako udejstvovanje tudi izpopolnjuje in jim omogoča vsaj kratkotrajen pobeg iz monotonega vsakdanjika. Verjetno enako velja tudi za njihovo občinstvo.

Novo leto je še posebej primeren čas za praznovanja kulturnih dosežkov in razveseljevanje ljudi. Pregled virtualnih koncertov, predstav, razstav in drugih kulturnih dogodkov priča o močni ljudski ustvarjalnosti, ki je ne uspe prekiniti niti koronavirus. Nekateri dogodki predstavljajo celoletno delo, drugi obeležujejo predpraznični ali praznični čas.* Če vas kultura rešuje iz nerazpoloženja, naj vam zaželimo, da med raznoliko ponudbo najdete tudi nekaj za svoj okus in vas ustvarjalci uspejo razvedriti v tem čudnem prazničnem času.


*Čeprav je to krivično do vseh kulturnih društev, ki jih ne omenjamo, naj navedemo vsaj dva primera kulturnega ustvarjanja, za katera smo prejeli vabila. Koncert Godbe Medvode, ki je rezultat njihovega celoletnega dela v koronskih razmerah, bo prenašala Televizija Medvode 27. decembra ob 19:30, dan pozneje p mu lahko prisuhnete na YouTube kanalu Godbe Medvode. (Pred)praznični čas pa obeležuje virtualni koncert tržiških pevk in pevcev ljudskih pesmi, ki bo v sredo, 23. 12. 2020, ob 20h predvajan na YouTube kanalu Folklorne skupine Karavanke. Ker adventni čas ni bil čas za ples, pač pa čas petja, praznovanja in čaščenja, bodo nastopajoči ljudske pesmi povezali s koledniškimi voščili, program pa popestrili s predstavitvijo šeg in navad v prazničnem decembru.

Krašenje zimzelenih dreves …

… ob božiču oz. novem letu

Saša Babič in Saša Poljak Istenič

Bliža se zimski solsticij, ki nam prinese najdaljšo noč in najkrajši dan. Nekdaj so ljudje za preganjanje teme in podporo šibkemu soncu kurili ognej, v naših krajih t. i. čok oz. panj, sveče v cerkvah ipd., pozneje pa so to vlogo prevzele pisane luči. Razpeljane so po domovih, balkonih, drevesih, še najpogosteje pa po božičnih smrečicah oz. novoletnih jelkah – kakorkoli jim pač pravimo. Zimzelena drevesa simbolizirajo življenje, ki ne ugasne niti v najtežjih, najtemnejših in najbolj mrzlih časih, tradicija krašenja smrečice oz. drugih zimzelenih vej pa naj bi izvirala iz Nemčije, kjer naj bi se pojavila v 16. stoletju.

Letos, ko veseli (oz. vsaj za nekatere nič kaj veseli) december v glavnem preživljamo doma, je marsikdo že postavil in okrasil smrečico. Nekaj fotografij je prispelo tudi na naslov Vsakdanjika. Če ste jo postavili tudi vi in bi jo radi delili z našimi bralci, fotografije pošljite na naslov: vsakdanjik@zrc-sazu.si. Enako velja za fotografije okrašenih domov in okolice ali pa za zapise, kako praznujete božič oz. novo leto v koronskem letu 2020. Veselimo se vaših prispevkov!

Ko oživi spomin …

Vanja Huzjan

Moja profesorica Cvetka Hedžet Tóth je izDIHnila.

Pred več kot dvajsetimi leti sem jo srečala v dvigalu Filozofske fakultete. Želela je, da ji potrdim: »Vi znate, da se pri nas katoliki in luterani nikdar niso bíli?« Mislila je na Prekmurje. Potem me je prijela za ovratnik, češ da moram z njo v kabinet, da se zmeniva glede diplomske naloge, ker sicer nikoli ne bom zaključila študija. Tako je postala moja mentorica. Frankfurtovci, seveda. V nekaj mesecih sem spisala nalogo in jo uspešno zagovarjala. Tako je bilo.

Vedno je bila neprizanesljiva do kapitalizma. In postala je ena od žrtev njegove deregulacije.

Koliko jih še bo?

Vaja iz valovanja

Vanja Huzjan

Valovi nastajajo zaradi vetra. Ali zaradi premikanja zemeljskih plošč. Povzročajo jih lahko plovila, npr. križarke ali tankerji; ne vemo, katera od možnosti je za družbo slabša. Zgodi se, da je veter tako močan, da decembra z območja Trsta privrši do slovenske obale v obliki tornada. Zaradi podnebnih sprememb. Takrat so valovi res visoki. A se jih ustrašijo le razsvetljeni. Valovi so lahko tudi potresni pa svetlobni, zvočni, elektromagnetni itn. V ekspresivnem oziru so valovi lahko npr. valovi beguncev, protestni valovi ali valovi aretacij.

Ko je val res visok, najvišji, ga imenujemo epidemični val. Gre za veliko množino virusa, epidemijo, pandemijo. Izbruh je nenaden, potem pa se v velikih količinah pojavlja v valovih. Npr.: »Projekt Vida: Drugi val epidemije bo za številne starostnike veliko zahtevnejša preizkušnja«, »Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije?«, »Jesenski val epidemije koronavirusa SARS-CoV-2«, »Janša: Slovenija se je dobro pripravila na drugi val epidemije«, »V drugi val epidemije vstopamo naveličani. Stres in družbena razklanost«, »Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?«, »Drugi val epidemije Covid-19 je bistveno hujši od prvega. Kako naprej?«, »Vlada povsem nepripravljena na drugi val epidemije« in še bi lahko naštevala. Pomembno sporočilo teh naslovov je, da je val nekaj, kar ljudi doleti. Pač naravni pojav, kakor potres, npr. Epidemični val je neodvisen od človekove volje. Odrezan od družbe, izpisan iz kulture.

Mislim si, da ima Nova Zelandija res ugodno geografsko lego, saj je pandemični drugi val niti oplaziti noče. Ali pa je delovanje novozelandske oblasti usmerjeno v dobrobit državljanov?