Prispevek govori o pomenu kupovanja in uživanja lokalne hrane.
Sara Sakač
Kadarkoli grem v trgovino, imam na voljo široko izbiro različnega svežega sadja in zelenjave. Izbor se nekoliko razlikuje glede na letni čas, vendar so določena živila dostopna vse leto. Hrano si pripravljam intuitivno in navadno jem to, kar si zaželim. Temu so podobne tudi moje nakupovalne navade, saj kupujem naključne sestavine, ne da bi razmišljala o določenem načinu njihove uporabe. Tako nisem pozorna niti na to, katero sadje in zelenjava sta v določenem trenutku sezonska, niti na to, ali kupujem lokalno hrano. Zakaj pa je sploh pomembno, da razmišljam o tem?
Poleg podpiranja lokalnih kmetij, ki zagotavljajo delovna mesta in razvoj na podeželju, je eden pomembnejših razlogov, zaradi katerega bi se morali obračati k lokalni hrani, skrb za okolje. Hrana, ki je ne pridelajo v Sloveniji, mora do sem prepotovati določeno razdaljo. Povpraševanje potrošnikov po avokadu na primer ustvarja potrebo po transportu iz Brazilije. Čim daljša je transportna pot, čim več prevoznih sredstev je v njo vključenih, tem večji je ogljični odtis. S skrajšanjem prevoza zato pripomoremo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in manjši porabi neobnovljivih virov energije. »Zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika« imajo lokalno pridelana živila tudi »višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov« (Naša super hrana, 2021). Ker lokalni kmetje poberejo sadje in zelenjavo, ko je ravno prav zrela, ima hrana tudi višjo biološko vrednost. V nasprotju s tem morajo kmetje, katerih pridelek prepotuje tisoče kilometrov, preden doseže slovenske trgovine, sadje in zelenjavo pobrati, preden je zrelo. Nato umetno dozoreva med procesom skladiščenja in prevažanja, kar zahteva tudi uporabo različnih konzervansov, česar je pri lokalni hrani veliko manj. K boljšemu okusu lokalno pridelane hrane naj bi prispevala tudi večja genska pestrost hrane, ki se ne prideluje zelo množično (Naša super hrana, 2021).
Kot odgovor na velike spremembe v sferi proizvodnje hrane in živil (gl. tudi Nonini 2013), tj. na intenzivnejšo uporabo strojev, monokulturno poljedelstve, vzpon transnacionalnih korporacij, trgovskih verig in nenazadnje tudi na spremembe v prehranjevanju, so nastala alternativna prehranska gibanja. Prepoznavanje in spodbujanje lokalnih kmetijskih tradicij in kuhinje ter varovanje potrošnikov sta se kot večji projekt oblikovala leta 1986 v obliki gibanja Počasna hrana (Slow Food Movement). Izhodišče danes po vsem svetu segajočega gibanja je ohranjanje kakovostne, dobre in dostopne lokalne hrane, nek kompromis med visoko hrano in hitro hrano. V središču zanimanja temu podobnih gibanj je pojem lokalnega, ki označuje enega od načinov za bolj neposredno povezovanje proizvodnje in porabe. Tovrstna gibanja poudarjajo zagotavljanje pravic za organizacijo lastnega sistema pridobivanja hrane ter opozarjajo na položaj malih kmetov v sistemu svetovne kmetijske industrije in globalnega trgovanja. Gre predvsem za prakse, ki se združujejo v skupnem cilju razvoja podeželja in poudarjanja lokalnih specifik, ki vodijo v lokalizacijo sistema prehrane. To pomeni, da kmetje prodajajo neposredno potrošniku brez vmesnega člena (fair trade), torej potekajo bolj osebne transakcije, ki imajo dodano vrednost zaradi zaupanja med proizvajalcem in potrošnikom, tudi lokalne bolnišnice in šole na primer kupujejo od lokalnih prebivalcev (Pratt 2007: 291-293). S tem se krepi tako ekonomska kot družbena vloga kupovanja lokalne hrane, ki nenazadnje pomembno prispeva k oblikovanju skupnosti.
V Sloveniji lahko lokalno hrano prepoznamo pod certifikatom ˝izbrana kakovost˝, s čimer so označeni pridelki in izdelki, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, so torej lokalnega porekla. “Znak izbrana kakovost – Slovenija”, pišejo avtorji projekta Naša super hrana, “zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo; kakovost izdelkov zaradi upoštevanja kratkih transportnih poti, omejenega časa transporta, visoko kakovostno krmo ter izpolnjevanje posebnih zahtev pri zdravstvenem varstvu živali, kot tudi v postopkih predelave in redno kontrolo v obratih pridelovalcev in predelovalcev, ki jo opravljajo neodvisni certifikacijski organi” (Naša super hrana, 2021). Jeff Pratt, antropolog, ki se med drugim ukvarja s prehrano v Sredozemlju, pa opozarja, da lokalno ni nujno tudi zagotovilo za dobro kakovost. Vendar pa se tista hrana, ki jo razumemo kot kakovostno, neposredno navezuje na teritorij, na vpetost na določeno območje.
Označba hrane z geografskimi specifikacijami je značilna predvsem za Evropo, najprej in najbolj vidna morda v Franciji, kjer so že na začetku 19. stoletja pri vinu zagotovili podatke o poreklu in specifični lokaciji, od koder izvira. Od tukaj se verjetno razvije tudi koncept terroir, ki se je sprva nanašal predvsem na vino (pozneje npr. na sir, salame, kostanj). Gre za koncept, ki najprej opisuje tehnične podatke o terenu s fizičnimi lastnostmi, geologijo, prstjo, mikroklimo itd., kar pripomore k značilnim okusom vina, nadalje pa se razširi z vključitvijo veščin in znanja, ki so potrebni za obdelovanje tega terena, nenazadnje pa oblikujejo tudi kulturo in prebivalce nekega območja. Takšne označbe so pripeljale tudi do različnih regulacij na ravni EU, ki standardizirajo povezavo določenega živila z določenim območjem in specifičnimi načini pridelave, obdelave, ravnanja, tudi tradicijo (Pratt 2007: 294-297). Te nam omogočajo, da se lahko tudi zgolj skozi posredno povezavo proizvajalca in potrošnika odločamo karseda informirano.
Razumevanje pojma lokalno, pa tudi pojmov tradicionalno, avtentično in kakovostno, je zelo kompleksno ter zajema razumevanje številnih dimenzij delovanja družbe. Na to opozarja vse več antropologov in antropologinj, saj pojem lokalne hrane vedno globlje prodira tudi v naš vsakdan. Četudi se skozi vsakodnevno prehranjevanje in nakupovanje morda ne bomo poglabljali v podrobnosti vsakega nakupa, pa je pomembno, da vsaj začnemo prepoznavati pomen lokalne hrane in skušamo po svojih močeh skrbeti za to, da nam ostane dostopna.
Viri in literatura
Naša super hrana (2021): Zakaj izbrati lokalno hrano? https://www.nasasuperhrana.si/clanek/zakaj-izbrati-lokalno-hrano/.
Naša super hrana (2021): Izbrana kakovost- Slovenija. Dostopno na: https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/izbrana-kakovost/, 2021
Nonini, D. M. (2013): ‘The local-food movement and the anthropology of global systems.’ American Ethnologist 40(2): 267–275.
Pratt, J. (2007): ‘Food Values: The Local and the Authentic.’ Critique of Anthropology 27: 285-301.
