Avtorica piše o ideji prekuževanja, opirajoč se na analizo Tadeja Trohe.
Vanja Huzjan
»Če gre za zdrave otroke, jim je virus malo nevaren. Ko bo prekuževanje potekalo, ko bodo otroci zbolevali, je treba zaščititi ranljive člane njihovih družin, kronične bolnike in starostnike.« (Bojana Beović v Mladini št. 17, 24. 4. 2020, str. 25)
Prejšnji teden sem poslušala predavanje Tadeja Trohe Označevalci pandemije.* Troha je med drugim ugotovil, da »so v splošno javno razpravo poleg novo odkrite ‘krize’ in novega pojma ‘normalnosti’ prodrli označevalci, ki so bili pred tem domena znanosti, stroke ali na pol neslišne spontane teorije političnega upravljanja: eksponentnost, prekuženost in sorazmernost.«** Na tem mestu se bom ustavila ob ideji prekuženosti. Zavila bom s filozofove poti, da bi pokazala svoje žulje, vendar opirajoč se na njegove ugotovitve. Po mojem mnenju »prekuženost« ni novost javnega govora, temveč njegova stara znanka, le tokrat morda glasnejša.
Fran besedo prekužiti opredeli kot »okužiti se in pri tem dobiti določeno odpornost«. Bolj kot na infekcijo (»okužbo«) se nanaša na kontaminacijo (»okužba, onesnaževanje, združevanje«) oziroma kužnost, ki je tudi njena sopomenka. Ni zanemarljivo, da se v pojmu (pre)kuženja skriva »kuga«.
Pomembno je imeti v mislih, da raba pojma prekuževanja meri na družbo; zgradila naj bi odpornost družbe, dobrobit posameznika je ne zanima. V tem smislu je Troha odlično ugotovil, da označevalec prekuženosti omogoča fantazija stopenjskosti, fantazija postopnega nadzora nad širjenjem virusa. Prekuževanje, kakor ga razume govor političnega upravljanja, je doseganje t. i. čredne imunosti s človeškim obrazom. Toda paradoks je naslednji: gre za prepričanje, da se na ravni družbe lahko prekužimo, ne da bi se okužili. Prekuženost je srečna fantazija konca pandemije, je trdil Troha, ob čemer prespimo del, ki je za srečen konec ključen: da vsi zbolimo. Ali smo pripravljeni plačati ceno 60–80-odstotne prekuženosti? Menda se Švedi že več tednov »trudijo«, ob skoraj sto umrlih na dan, pa je v Stockholmu prekuženost še vedno 7,4-odstotna. Ob govoru o prekuženosti bi moral vsak humanist bruhati.
Utajitev, o kateri je govoril Tadej Troha, je naslednja: saj vem, da za prekuženost moramo zboleti, a to gotovo ne bom jaz. Ljudje si težko predstavljamo, da bomo mi tisti, ki bomo v potu ležali na postelji in se dušili zaradi kašlja, da bomo mi tisti, ki bomo morali v bolnišnico med skafandre, raspiratorje in ventilatorje, da bomo mi tisti, ki bomo izdihnili. Podobne predstave utajijo starši, ko so se primorani posloviti od otroka in ga dati v skrbstveno ustanovo: saj vem, da otrok mora zgraditi odpornost, a gotovo moj ne bo hudo zbolel, šel v bolnišnico zaradi virusne pljučnice ali rotavirusa, morda celo … Saj ne morem napisati. V javnem govoru idejo o prekuževanju otrok že več desetletij podpirajo ekonomija, pedagoška politika in celo večina pediatrov. »Otrok se mora prekužiti!« Ali res? Kaj menijo o tem starši (večinoma gre za matere), lahko preberemo na forumih med.over.net, ringaraja.net ipd. Upam si trditi, da pogosta obolevnost otroka v prvih letih vrtca, tudi zaporednost jemanja antibiotičnih zdravil, ne more krepiti telesa, kaj šele duha, da bi si pridobil odpornost.
Kaj trdi elokventni in eminentni imunolog Alojz Ihan?*** Odsotnost okužb v zgodnjem otroštvu povzroča raznovrstne alergije, ker imunski sistem nima spodbud za nastanek celic Th1. Za tako stanje so, po njegovem, krivi civilizacija, situirani starši in zaščiteno otroštvo. Opazite, kaj se zgodi, ko mikrobiolog z jezikom medicine interpretira družbo in kulturo? Poleg tega, da take trditve stojijo na trhlih temeljih – namreč povezava med civilizacijo, situiranimi starši, zaščitenim otroštvom, karkoli že to za Ihana pomeni, in alergijo – obstajajo otroci z alergijami s starši brez dohodkov, ki teh otrok sploh ne morejo zaščititi (kar pobrskajte po omenjenih forumih).
Varno otroštvo je otrokova pravica. V imenu otrok in staršev, ki tožijo zgolj na forumih, pričakujem, da humanisti pojma prekuženosti ne jemljejo za samoumevnega, naj se zavzemajo za pravičnejšo družbo in ne za prevlado kapitala nad človeškimi oziroma otroškimi življenji.
* Razprava bo natisnjena v naslednjih Problemih.
** Pojmi, ki iz naravoslovja priletijo v družbeni diskurz, ne le napačno razlagajo družbene ali kulturne pojave, temveč se še sami izmaličijo.
*** https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=3157745&start=100.
