Osmošolec opisuje, kako doživlja šolanje na domu v času koronavirusa.
Šolar
Odkar ne hodimo več v šolo, je moj dan navadno tak, da vstanem ob osmih (za razliko od drugih sošolcev), gledam televizijo in ob približno 10h začnem delati za šolo. Največkrat delam do okoli 3h, ampak ne intenzivno. Vmes grem malo na zrak, na kosilo, si pišem s prijatelji in take stvari, tako da seveda ne delam toliko ur. Popoldne pa sem spet prost.
Pouk doma se mi zdi v redu, ker ni treba biti fizično v šoli. To pomeni, da si lahko kadarkoli vzamem odmor in si lahko izberem, kdaj bom delal. En dan tako lahko delam zjutraj, drugi dan pa zvečer. In tudi dela je malo manj. Po drugi strani pa je veliko več listov, ki jih je treba urediti. Imam že 7-centimetrski kup, ki se nabiral teh osem tednov. Dobro, da imamo tiskalnik, da lahko vse to natisnem. Veliko težje bi bilo, če bi moral vse prepisati.
Po mojem mnenju učitelji premalo naredijo. Je res, da pripravijo vse, kar je treba narediti čez teden, a to pri večini zgleda kot: »Naredite stran 50 in 51 v delovnem zvezku ter mi pošljite nalogo 32, odgovorjeno v zvezek.« Seveda so tudi izjeme, pri katerih imamo »celo« online pouk prek aplikacije Microsoft Teams, a do zdaj sem to imel le za dva predmeta. To se mi ne zdi v redu, saj je brez razlag težko razumeti vse stvari, še posebej zdaj, ko nas bodo za nekatere ocenjevali. Šele pred kratkim (po prvomajskih praznikih) se je še nekaj učiteljev spomnilo, da bi bilo dobro imeti online videoure. Ne vem, če ni to povezano z novico, da bomo do septembra doma.
Šolanje na domu je zame malce boljše od pouka v šoli, saj ni toliko dela. Starši sicer malo bolj težijo za šolo, saj če si v šoli kaj pozabil, npr. izpustil eno poved, ni nikogar motilo, zdaj pa je to drugače. In nekateri učenci tudi komaj kaj naredijo, veliko jih naredi le tisto, kar je treba poslati, in to ponavadi tako, da začnejo noreti po skupinskih pogovorih uro pred rokom oddaje in prosijo eden drugega, naj jim kdo pošlje, kaj je bilo treba narediti.
S sošolci se navadno pogovarjam kar po Instagramu, nekaj pa jih tudi pokličem. Z njimi se ne pogovarjam samo o šoli, ampak tudi o računalniških igricah, TV-oddajah in kdaj bi lahko prišel na obisk. Od začetka šolanja na domu do tega vikenda se z nikomer nisem dobil osebno.
Od online pouka bi obdržal trenutni način ocenjevanja, saj ni nobenih testov, pri večini predmetov se bo ocenjevalo samo opravljeno delo. To se mi zdi bolj smiselno kot testi, saj če vse narediš, in to pravilno, bi načeloma to moral tudi znati.
Nisem prepričan, ali bi se rad vrnil v šolo ali ne. Po eni strani bi spet videl prijatelje in se z njimi zabaval, po drugi strani pa sem tako precej več prost. In tudi med tednom pokonci do polnoči.
