Katarina Šrimpf Vendramin razmišlja o rekordno hitri trgatvi in podnebnih spremembah.
Katarina Šrimpf Vendramin
Še pred kakšnim desetletjem smo trgatev pojmovali kot jesensko opravilo. Tudi moji otroški in mladostniški spomini s Štajerskega jo umeščajo v začetek oktobra, redkeje v konec septembra. Realnost bivanja na vinogradniški kmetiji v Goriških brdih pa v zadnjih letih trgatev postavlja že v začetek septembra, do zdaj v redkih letih celo na konec avgusta. A letos se zdi, da je grozdje pozabilo pogledati na koledar. Dolgotrajna vročina in suša, ki smo jima priča, sta pospešili zorenje grozdja in povzročili, da se je trgatev pomaknila že v začetek avgusta. Na naši kmetiji smo trgali že 13. avgusta, nekateri pa še kakšen dan prej. Tako zgodnje trgatve se ne spomnijo niti najstarejši vinogradniki.
O (pre)hitrih trgatvah poročajo tudi z drugega konca Slovenije, npr. iz Lendavskih goric,1 pa tudi po Evropi. V francoski Burgundiji pravijo, da je letošnje leto rekordno po začetku trgatve; z njim prav tako na 13. avgusta so – sicer samo za 2 dni – prehiteli rekord iz leta 1556, ki je držal kar 470 let.2
Analize datumov trgatve kažejo, da se njen začetek v zadnjih desetletjih res premika v zgodnejši čas. Poročila s konca 19. stoletja o trgatvi rebule v Goriških brdih jo umeščajo na konec septembra, po prazniku svetega Mihaela, pa tudi pozneje, v začetek oktobra.3 Tudi podatki iz francoskega mesta Dijon, kjer začetke trgatve neprekinjeno beležijo že od leta 1385, kažejo na izrazit premik. Med letoma 1354 in 1987 se je trgatev, podobno kot v Brdih, v povprečju začenjala okoli 28. septembra, v zadnjem obdobju, ko se ozračje vse bolj segreva, pa analiza datumov kaže, da se je začetek trgatve v obdobju med 1988 in 2018 v povprečju pomaknil za 13 dni – proti sredini septembra.4
Slika 1: Družina Šket iz okolice Rogaške Slatine pri trgatvi, okoli leta 1910.
Prav v takšnih premikih postanejo podnebne spremembe nenadoma zelo opazne, konkretne. Ne kažejo se samo v temperaturnih rekordih, grafih in poročilih klimatologov niti zgolj v kakovosti in količini pridelka. Spreminjajo tudi čas kmečkih opravil in s tem tudi ustaljene ritme našega vsakdana.
Dober primer za to je trgatev, saj ni zgolj kmečko opravilo, temveč tudi del kulturnega koledarja. Okrog nje so se oblikovali znanje in navade, praznovanja in druženja, pa tudi predstave o tem, kdaj se poletje konča in začne jesen. Ko se trgatev iz oktobra premakne v september, nato v avgust in nazadnje skoraj v osrčje poletja, se ne spremeni le datum opravila – z njim se premika tudi droben del našega skupnega letnega ritma, navade, rituali in pričakovanja, ki so trgatev skozi generacije umeščali v določen čas leta.
Spreminja pa se še nekaj manj očitnega: znanje, ki se je nekdaj prenašalo iz generacije v generacijo. Izkušnja prejšnjih let ni več nujno zanesljivo vodilo za naslednje. Znaki v naravi, ustaljena zaporedja opravil in predstave o pravem času zanje postajajo manj predvidljivi. Znanje, ki je temeljilo na ponavljanju in izkušnji, se mora danes vse hitreje prilagajati razmeram, ki jih pretekle generacije niso poznale.
Morda je prav zato letošnja zgodnja trgatev tako zgovorna podoba časa, v katerem živimo. Narava nam sprememb ne sporoča samo skozi katastrofe, poplave, požare in temperaturne rekorde. Včasih jih opazimo precej tišje – ko opravilo, ki smo ga vedno povezovali z jesenjo, nekega leta potrka na vrata že sredi poletja.
In takrat podnebne spremembe niso več nekaj, kar naj bi se zgodilo nekoč v prihodnosti. So sprememba koledarja na kuhinjski steni in tudi navad ljudi. Da so podnebne spremembe pereča tema, kažejo tudi vse številnejši raziskovalni in aplikativni projekti, pri katerih sodelujejo raziskovalci Inštituta za slovensko narodopisje. Pri tem nas ne zanimajo le spremembe okolja, temveč predvsem načini, kako se odražajo v vsakdanjem življenju: kako spreminjajo ustaljene prakse, načine dela, odnos do prostora, predstave o prihodnosti in navsezadnje tudi naše doživljanje časa. Raziskujemo trajnostne načine življenja in odzive na podnebno krizo, spreminjanje kmetijstva ter načine, kako se evropske podnebne politike prevajajo v lokalna okolja – med drugim v projektih, kot so Kaj je nujno? Evropska politika podnebne nevtralnosti mest in njene lokalne interpretacije (EU-URGE), Časi v krizi, časi kriz: Časovnosti Evrope v polikrizi (TiCToC) ter v raziskavah trajnostne mobilnosti in prehoda v nizkoogljično družbo (DriveGreen).
Slika 2: Trgatev v Goriških Brdih, 20. avgusta 2026. Foto: Katarina Šrimpf Vendramin.
Reference
1 https://www.bakos.si/gospodarstvo/tudi-v-blizini-madzarske-meje-rekordno-hitra-trgatev/
2 https://www.wine-searcher.com/m/2026/08/burgundy-earliest-harvest-in-500-years
3 Tanja Gomiršek. Rebula nekoč in danes. Nova Gorica : Goriški muzej, 2007.
4 Thomas Labbé, Christian Pfister, Stefan Brönnimann, Daniel Rousseau, Jörg Franke, and Benjamin Bois. The longest homogeneous series of grape harvest dates, Beaune 1354–2018, and its ignificance for the understanding of past and present climate. Clim. Past, 15, 1485–1501, 2019. https://doi.org/10.5194/cp-15-1485-2019
