Vanja Huzjan
Valovi nastajajo zaradi vetra. Ali zaradi premikanja zemeljskih plošč. Povzročajo jih lahko plovila, npr. križarke ali tankerji; ne vemo, katera od možnosti je za družbo slabša. Zgodi se, da je veter tako močan, da decembra z območja Trsta privrši do slovenske obale v obliki tornada. Zaradi podnebnih sprememb. Takrat so valovi res visoki. A se jih ustrašijo le razsvetljeni. Valovi so lahko tudi potresni pa svetlobni, zvočni, elektromagnetni itn. V ekspresivnem oziru so valovi lahko npr. valovi beguncev, protestni valovi ali valovi aretacij.
Ko je val res visok, najvišji, ga imenujemo epidemični val. Gre za veliko množino virusa, epidemijo, pandemijo. Izbruh je nenaden, potem pa se v velikih količinah pojavlja v valovih. Npr.: »Projekt Vida: Drugi val epidemije bo za številne starostnike veliko zahtevnejša preizkušnja«, »Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije?«, »Jesenski val epidemije koronavirusa SARS-CoV-2«, »Janša: Slovenija se je dobro pripravila na drugi val epidemije«, »V drugi val epidemije vstopamo naveličani. Stres in družbena razklanost«, »Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?«, »Drugi val epidemije Covid-19 je bistveno hujši od prvega. Kako naprej?«, »Vlada povsem nepripravljena na drugi val epidemije« in še bi lahko naštevala. Pomembno sporočilo teh naslovov je, da je val nekaj, kar ljudi doleti. Pač naravni pojav, kakor potres, npr. Epidemični val je neodvisen od človekove volje. Odrezan od družbe, izpisan iz kulture.
Mislim si, da ima Nova Zelandija res ugodno geografsko lego, saj je pandemični drugi val niti oplaziti noče. Ali pa je delovanje novozelandske oblasti usmerjeno v dobrobit državljanov?
