Družinske njive in samooskrba

Avtorica v prispevku predstavi zaskrbljujoče podatke o ravni državne samooskrbe s hrano – v lanskem letu je bila ta le 40-odstotna. Hkrati poudarja pomen vrtičkov in družinskih njiv ter nakupovanje neposredno od kmetov – nič od tega namreč ni zajeto v statistiko.

Barbara Turk Niskač

Med pokošene travnike je sem in tja umeščen kos zorane zemlje, obdan z ograjo in strašili, ki odganjajo divjad in ptice. Na stranskih gredicah je posejanih nekaj okrasnih rož ali sončnic. Fižol, krompir, zelje, solata, špinača, koleraba, repa … Družinska njiva. Moški v družini poskrbijo za pripravo zemlje, oranje in gnojenje. Pobiranje krompirja je čas, ko se na njivi zvrstijo pomagači, tudi otroci. Sicer pa je delo na njivi večinoma v domeni žensk, pogosto starejših. Viški pridelkov se izmenjujejo, podarjajo in shranjujejo za ozimnico, skozi dobrine se v sistemu recipročnosti, medsebojne pomoči in hierarhije krepijo in lomijo odnosi. Delo na njivi terja tudi napor; ali se bo vložek poplačal in obrodil sadove, pa je odvisno tudi od vremenskih razmer, na katere ljudje nimamo vpliva. Letos je bila letina krompirja odlična. Vsaj tu smo imeli zares krompir!

Foto: Barbara Turk Niskač, 2020.

Oskrba s hrano za lastno potrebo v obliki vrtičkov in družinskih njiv je bila pri nas čez celotno 20. stoletje razširjena tako na podeželju kot v mestih. Toda če je bilo še nedavno za generacijo t. i. polkmetov značilno, da so ob rednih službah ob popoldnevih kmetovali, za današnje delovno aktivno prebivalstvo ni več samoumevno, da bodo po službi, v svojem prostem času, obdelovali zemljo. Usklajevanje službenih in družinskih obveznosti ter želja po prostem času in rekreaciji nedvomno vpliva tudi na odnos do dela na zemlji.

Na eni strani imamo torej pridelavo za lastno potrebo, na drugi strani pa pridelavo za trg, pri čemer ima pri slednjem Slovenija na ravni kmetijstva in živilstva eno najnižnijh ravni samooskrbe s hrano v Evropski uniji.

Opazen je tudi trend krčenja obdelovalnih površin ter kopičenja zemlje, ko število kmetijskih gospodarstev upada, njihovo obdelovalno površino pa prevzemajo večja gospodarstva (Eurostat 2012; Slovenc 2017). V letih 2004-2013 se je lokalna proizvodnja kmetijskih proizvodov v Sloveniji zmanjšala za 41 %, medtem ko se je v istem obdobju povečal tako uvoz kmetijskih proizvodov kot tudi njihov izvoz v tujino. Statistični urad je ocenil, da je bilo v letu 2013 40 % potrošene hrane slovenskega izvora, preostalo pa je predstavljala hrana iz uvoza (Gale 2014).

Vprašanje samooskrbe je tesno povezano z vprašanjem lastništva zemlje. Po svetu se pospešuje trend kopičenja kmetijskih zemljišč. Kot ugotavlja Carolyn Steel (2009), pet mednarodnih korporacij nadzoruje 80 % velikih proizvodnih in distribucijskih prehranjevalnih verig po svetu. Prosti trg zagotavlja pretok poceni hrane (Ladner 2011), veliki »agrobiznis« pa nadzoruje celotno oskrbovalno verigo – od semena do trgovinske police (Grasseni 2014). Zanimivo pa je tudi, da se je Slovenija v letu 2017 ponašala z 0,38 m2 nakupovalnih površin na prebivalca, s čimer se uvršča v sam vrh med državami Evropske unije. Več nakupovalnih površin imamo na primer tudi od Avstrije, ki pa ima sicer znatno višjo kupno moč  (Regio Data Research 2017).

V situaciji, v kateri smo se znašli zaradi koronavirusa, je prišlo do oživitve pomenov, ki jih pripisujemo samooskrbi. Nakupovanje izdelkov neposredno od kmetov je poskočilo in številnim so kupci hitro razgrabili zaloge, namenjene prodaji. Vprašanje pa je, če bo naslednje leto med travniki kakšna družinska njiva več ali manj.

Foto: Barbara Turk Niskač, 2020.

Viri:

Eurostat (2012) Agricultural Census in Slovenia. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Agricultural_census_in_Slovenia

Gale, Š. (2014) Nekaj ščepcev podatkov o hrani. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Grasseni, C. (2014) Family farmers between re-localisation and co-production. Anthropological Notebooks 20 (3): 49-66.

Ladner, P. (2011) The Urban Food Revolution: Changing the Way We Feed Cities (Gabriola Island: New Society Publishers).

Regio Data Research (2017) Shopping mall industry in the SEE countries: Slovenia and Croatia stand out. Dostopno na: http://www.regiodata.eu/en/news/1052-shopping-mall-industry-in-the-see-countries-slovenia-and-croatia-stand-out

Slovenc, M. (2017) Strategije družinskih kmetij v Sloveniji: Trajnostni razvoj, generacije in spol (Neobjavljena magistrska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Steel, C. (2009) Hungry City: How Food Shapes our Lives. London: Vintage.