Avtor razmišlja o svojem druženju s prijatelji pred in med ukrepi, o tem, kaj počnejo skupaj in kaj jih povezuje.
David Kropivnik
Moj prosti čas zaznamuje igranje in zbiranje kart. Magic The Gathering oziroma MTG je bil prvi TCG (trading card game), kar pomeni, da karte niso namenjene le igranju, ampak tudi zbiranju. To omogoča serijsko izhajanje novih kart. Po 28 letih obstaja več kot 22 000 različnih kart. MTG ima več načinov igranja, ki se razlikujejo po tem, koliko življenjskih točk ima vsak igralec, koliko kart v kupčku, koliko kopij ene karte lahko igra in katere karte so sploh dovoljene. Pravilnik ima približno 250 strani. Limbert (2012) je MTG in druge TCG označil kot “urbano subkulturo prostega časa”, saj v njih množična poraba deluje kot razvedrilo.
Z igro sem se prvič srečal leta 2008, ko sem imel osem let. Prvih nekaj kart sta mi podarila starejša soseda, ki sta se kmalu za tem preselila. S tem sem izgubil edina soigralca in igro opustil za nadaljnjih šest let, dokler nisem z njima ponovno navezal stika. Z vstopom v srednjo šolo, leta 2016, sem igri začel posvečati vedno več časa. Obiskoval sem Gimnazijo Poljane, ki je nasproti trgovine Črna Luknja, ta pa ima nekaj miz namenjenih igri ali organiziranim dogodkom. Po pouku sem pogosto zahajal v trgovino, kjer sem se postopoma vključeval v aktivne skupine igralcev in končno spoznal skupino, katere del sem še danes. Vsak torek in petek popoldne smo se zbirali in igrali, zunaj trgovine pa sem ohranjal stik samo z enim igralcem iste generacije. Ta trend se je nadaljeval tri leta, hkrati pa so skupine nastajale in razpadale s prihodi ali odhodi članov.
Mojo skupino sestavljajo člani izvorne skupine igralcev, ki so igrali ob torkih, in nekaj novejših igralcev. Skupine niso ekskluzivne, člani različnih skupin igrajo med sabo, nekateri igralci so celo člani več skupin, vendar pa ima vsaka skupina nekaj glavnih članov, ki igrajo tedensko.
S pojavom covida-19 in karanteno je nekdaj polna Črna Luknja postala prazna in kartanje se je prestavilo na splet. Hkrati so se oblikovali tudi serverji Discord. Discord je aplikacija za telefon ali računalnik, ki omogoča dopisovanje, skupinske klice in deljenje ekrana. Tako sem bil v času, ko je bila igra v živo manj dostopna kot prej, v tesnejšem stiku z ostalimi člani skupine. Vendar pa nismo vsega svojega časa posvečali kartam. Še vedno smo igrali vsak petek, torki pa so nekako zamrli; igra preprosto ni enaka po spletu kot v živo, manjka občutek mešanja kart in, pomembneje, druženja v živo. Trammell (2011) v svoji raziskavi, kjer primerja igranje v živo in prek spleta, navede več razlogov, zakaj ljudje raje igrajo v živo: nasprotnika predstavlja le sličica, komunikacija v programu, v katerem igra poteka, je pomanjkljiva niti se ne oblikuje skupnost, ki jo ima sicer skoraj vsaka trgovina. Srečanje je namenjeno zgolj igri in to je v času ukrepov ogrozilo naše prijateljstvo. Nismo smeli obiskovati prostora, ki smo mu sicer močno pripadni.
Črna Luknja je najstarejše “zatočišče” ljubiteljev iger s kartami, kot je MTG, zato smo v trgovini vsi preživeli veliko časa. Sam sem vanjo zahajal med šolskimi odmori, ko sem bil naveličan šole in sošolcev. Skupine igralcev so se sprva družile le v tem prostoru, zato vsi čutimo močno povezavo trgovine z igro in družbo. Trgovina je bila za mnoge drugi dom, saj smo se v njej “mešali” različni ljudje brez predsodkov. Seveda je kdaj prišlo do spora, ampak nikoli ni bilo nič usodnega. “Igre so bile vedno odlične v tem: preoblikovanju prostorov in odnosov med ljudmi” (Salter 2016). Čeprav se nam je zdelo, da je naše prijateljstvo ogroženo, pa je z izgubo domačega teritorija in možnosti neprestanega igranja vseeno zaživel pogovor, ki ni temeljil le na kartah, ampak na drugih skupnih interesih, za katere prej nismo vedeli.
Malo pred prvim zaprtjem države je izšla igrica za telefon po imenu Arknights. Arknights spada v dva žanra igric, tower defense in gacha. Prvi pomeni, da je cilj igre obraniti točko/e pred nasprotniki, ki se premikajo proti njim po neki poti, igralec pa jim pot oteži z uporabo “stolpov”, ki nasprotnike napadajo, zadržujejo, jim spreminjajo pot … Drugi je bolj priljubljen v azijskih državah in zato mnogim ni znan. V bistvu gre za mini igro na srečo: igralec kupi srečko, da ima možnost pridobiti (v tem primeru) nov “stolp” določene redkosti. Arknights je sprva igral le en, do konca poletja pa smo jo igrali kar štirje člani od šestih. Konec leta se nam je pridružil še peti igralec.
Poleg igre s kartami, ki potrebuje vsaj dva igralca, smo se torej zanimali tudi za igro, v kateri ni nobenega stika z drugimi igralci. Tako nas združujeta MTG, ki se igra v živo in do neke mere na spletu, in Arknights, ki se igra le na spletu. Vsak petek, ko je to mogoče, se zbere vsaj pet članov in karta pri kom doma. Vsakič, ko se pojavi kaj novega v Arknights, se vsi zberemo na Discordu in razpravljamo o tem, kaj to pomeni za igro. MTG predstavlja večino našega druženja iz oči v oči in Arknights večino našega druženja na spletu.
V petek, 30. aprila, se je prvič zgodilo, da sta se hobija križala. Arknights se je do zdaj posodabljal ob četrtkih, tokrat pa izjemoma v petek. Za igro MTG potrebujemo 2 ̶ 4 igralce, kar nam je omogočilo, da smo štirje kartali, medtem ko sta dva preskušala novosti na telefonu. Tako smo izmenično igrali eno in drugo igro. Kartanje v živo je še vedno bolj zanimivo, čeprav večino časa na Discordu govorimo o Arknights. To kaže na dve različni okolji, v katerih imajo različne aktivnosti različen pomen. Vsi smo se že navadili na računalnike in splet, a to še vedno ni popolnoma integrirano v “resničnost”; vplivata eden na drugega in obstajata istočasno, vendar nista eno. Posamezniki obstajamo v obeh, igramo različne vloge.
Enako velja za dejavnosti: igranje spletnih igric v živo ali pa prek spleta učinkuje različno, čeprav sta obe obliki igranja funkcionalno enaki. Kartanje je oblika druženja, katerega velik del so pogovori in glasba ob igri, kar ustvari vzdušje, ki lahko obstaja le v živo. Arknights je igra, ki ne potrebuje drugih igralcev, naši pogovori o igri pa se največkrat vrtijo okrog elementov igre, redkokdaj igranja samega. Vsak igra svojo igro na svoj način, čeprav gre za isto igro. MTG je odvisen od drugih igralcev, zato se jih mora vsa nekaj zbrati za igro; Arknights omogoča svobodo, kdaj igraš in kdaj ne.
V času covida-19 in bližajočega se izpitnega obdobja se vedno težje uskladimo za organizirano igro. Oba hobija sta postala ključni del mojega življenja in prijateljstva. Ali bosta preživela v harmoniji ali pa bo en prevladal, pa je popolnoma odvisno od naših zmožnosti, da se srečamo v živo.
Viri in literatura:
Limbert, T. J. (2012). The Magic of community: Gathering of card players and subcultural expression. Doktorska disertacija. Bowling Green: Bowling Green State University.
Salter, A. (2016). Making Space for Meaningful Play in Anthropology. V: S. G. Collins, Gaming Anthropology: A Sourcebook From #Anthropologycon. https://anthropologyconorg.files.wordpress.com/2017/12/gaming-anthropology.pdf, str. 3-4.
Trammell, A. (2011). Magic: The Gathering in material and virtual space: An ethnographic approach towards understanding players who dislike online play. https://meaningfulplay.msu.edu/proceedings2010/mp2010_paper_42.pdf.
