Majski dež

Prispevek oriše, kaj o deževnem maju lahko razberemo iz vremenskih paremij – sodeč po teh starih besedilih, bo letošnja letina bogata.

Saša Babič

Letošnji maj je neobičajno hladen. Vendar se zdi, da se »neobičajno« veže le na spomin na maj v zadnjih nekaj letih, ko je bil ta toplejši in bolj sončen. Ko pogledamo t. i. vremenske paremije, kaj hitro vidimo, da hladno in deževno vreme maja ni bilo tako izjemno, predvsem pa je bilo zaželeno, saj je pomenilo obilno letino:

Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena.

Majnika dosti dežja – obeta jeseni dosti vsega.

Če sušec suši, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi.

Vremenske paremije so opazovanja vremena skozi daljši čas, ki so ubesedena v rimanih in ritmičnih povednih oblikah; pogoste so poosebitve, alegorije, metafore. Skratka, oponašajo obliko pregovorov, zato so v splošnem označene kot »vremenski pregovori« ali »koledarski pregovori«. Gre za enote, ki spadajo v ljudsko modrost, saj so povezane z več desetletnim opazovanjem vremena predvsem v povezavi z (obetajočimi se) pridelki: želeli so predvideti letino z opazovanjem vremena. Poleg tega pa so želeli predvideti tudi prihodnje vreme, da bi si lahko ustvarili sliko o prihodnjih dneh, dejavnostih in nenazadnje že spet – o letini:

Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.

Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu (25. 5.) rad ne jenja.

Vremenske paremije so kratka besedila, ki so vezana izključno na vreme: predvsem predvidevanje in napovedovanje, zato so pogosto obravnavani tudi v okvirih vraževerja. In prav to so razlogi, da jih paremiologi in jezikoslovci ne uvrščamo v skupino pregovorov.

Poleg vremenskih predvidevanj pa gre izpostaviti tudi stalnost vremenskih pojavov, ki jih najdemo zabeležene v vremenskih paremijah; gre za enote, ki pričajo o načeloma stalno prisotnem določenem vremenu v določenem časovnem obdobju. Tako so maja štirje dnevi, ko je praviloma vedno hladneje in deževno, to so dnevi od 12. do 14. maja, ko vladajo ledeni možje, 15. maja pa obdobje zaključuje t. i. poscana Zofka:

Sv. Pankracij, Servacij, Bonifacij (12., 13., 14. maj) so ledeni radi vsi; če prej ni slabe bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo.

Sv. Pankracij, Servacij, Bonifacij (12., 13., 14. maj) so ledeni radi vsi – ko so ti mimo, se mraza ni več bati in tudi slana ni več nevarna.

Sv. Sofija (15. maj) vino popija.

Navedene enote so med redkimi živimi ostalinami bogatega gradiva, za tri ledene može in poscano Zofko namreč še dandanes slišimo prav vsakega maja.

Če verjamemo vremenskim paremijam, nas lahko tolaži misel, da bodo letos majski hlad in deževje poplačani z obilno letino …