Koronabesedje

Kako se je med epidemijo obogatil Sprotni slovar slovenskega jezika?

Prispevek opisuje nastajanje novih besed, povezanih s koronavirusom, in njihovo vključevanje v Sprotni slovar slovenskega jezika.

Domen Krvina

Jezik je živa tvorba in se ob notranjem razvoju odziva tudi na vsakokratno družbeno dogajanje. V zadnjih letih so tako v naš besednjak prodrle besede in besedne zveze, kot so antifeministka, antropocen, bestička, coworking, časosled, gentrificirati, helikopterski starši, hrčkati, influencer, izsočiti, ključnik, kriptovaluta, mikroplastika, napsihirati, polinkati, rimoklepač, risoroman, sebek, smejko, sovrtičkar, supati, tvitniti, vejpanje, vlogati, webinar, zagonsko podjetje in podobne. Tako besedje zbirajo tudi jezikoslovci in ga – glede na to, koliko je že uveljavljeno – vključujejo v različne slovarje.

Sprotni slovar slovenskega jezika nastaja od leta 2014. Bil je prvi od rastočega tipa slovarjev na portalu Fran (www.fran.si); pozneje so mu sledili še ePravopis – Slovenski pravopis, eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika, ki se vsakoletno dopolnjujejo z novimi iztočnicami. Sprotni slovar popisuje novejše besedje zadnjih let, ki še ni vključeno v druge slovarje; v manjši meri tudi nove pomene pri besedju, ki je v drugih slovarjih že popisano. Prav zato imajo na portalu Fran uporabniki možnost predlagati nove besede; ta možnost se pojavi tudi vedno, kadar portal Fran iskane besede ne najde.

K seznamu potencialnih kandidatov za novejše besedje pa v določeni meri prispeva tudi ciljno branje zlasti spletnih besedil. Pri tem je poseben poudarek namenjen področjem, kot so računalništvo in tehnologija, medicina, ekonomija in finance, zdrava hrana, prosti čas in življenjski slog. Posebej izrazito ciljno branje pokaže svojo vrednost tedaj, ko število uporabniških predlogov zaradi različnih – navadno  zunanjih – vzrokov izraziteje pade. To se je zgodilo tudi med izbruhom epidemije koronavirusa od sredine marca do začetka maja. V tem času je nastalo kar nekaj novih besed, nekatere že obstoječe pa so se začele uporabljati intenzivneje. Najbolj izpostavljeni področji sta bili medicina ter ekonomija in finance. Glavne ključne besede pri iskanju novih besed so bile korona in njene tvorjenke, večinoma tudi same nove besede: koronavirus, koronapandemija, koronazakon itd.

Prvo besedje je že objavljeno kot del posebne koronske izdaje portala Fran: https://fran.si/o-portalu?page=Covid_19_2020. Drugi del je v pripravi in bo objavljen pozneje; zanj so nekatere kandidate predlagali tudi že uporabniki sami, npr. samoosama (kot sinonim že objavljene samoosamitve), koronadan (kot del obdobja objavljenega koronačasa). Pridevnika s prvo sestavino po(st)- pa že optimistično nakazujeta čas po epidemiji: pokoronski, postkoronski.

Kako pa nastajajo nove besede? Kot je vidno iz že objavljenega besedja, povezanega s problematiko koronavirusa, precejšen del zajemajo tvorjenke s prvim delom korona-. Ob razmeroma pogostem (in tudi priporočljivem) zapisu skupaj jih razumemo kot zloženke (tvorjenke z dvema polnopomenskima sestavinama). Ob manj priporočljivem, vendar v rabi vsekakor obstoječem zapisu narazen bi prvi del lahko razumeli kot zamenjavo skladenjske vloge – samostalnik ob drugem samostalniku nastopa kot pridevnik, prim. korona: https://fran.si/132/sprotni-sprotni-slovar-slovenskega-jezika/4434851/korona. Ob bogatem besedotvorju, ki je za slovenščino značilno tako kot za večino slovanskih jezikov, navadno sicer kmalu nastane tvorjenka s tipičnim pridevniškim obrazilom, tako npr. koronski, antikoronski. Bogato besedotvorje pripomore tudi k temu, da v Sprotni slovar vstopajo cele besedne družine novejšega (ali »aktiviranega«) besedja, kot so asimptomatičen, asimptomatično, asimptomatičnost, asimptomatski, asimptomatsko ali samoizolacija, samoizoliran, samoizolirati se. V tem pogledu koronsko besedje od ustaljenih vzorcev ne odstopa, podobno kot ne po pojavljanju besednih zvez z leksikalno vrednostjo (celotna zveza deluje kot en leksem, kot bi šlo za eno besedo), npr. pridružena bolezen, socialna distanca (koronski pomen se je priključil že obstoječemu sociološkemu), helikopterski denar, koronavirusna bolezen, duhovno obhajilo, pacient številka ena ali ničti pacient.

Naj zaključimo z željo, da bosta »invazija« tako koronavirusne bolezni kot z njo povezanega besedja počasi (četudi v več valovih) izgubili zagon, uporabniki pa bodo znova predlagali besedje, ki označuje pojave in inovacije na področjih, s katerimi imamo veselje.

+ posts