Silvestrovo vsak praznuje po svoje – doma v družinskem krogu, s prijatelji ali sosedi, na prostem na novoletnih zabavah ali pa v tujini na počitnicah. Novoletni dan je zato bolj ali manj namenjen počitku in odpiranju daril, kjer jih nosi dedek Mraz; navadno so, kot pri drugih na božič, zjutraj postavljena pod novoletno jelko. Kaj se še dogaja na zadnji večer »starega« leta in kako je treba začeti novo leto?
Saša Poljak Istenič
Zadnji večer v letu godujejo Silve in Silvi, saj je zavetnik tega dne sv. Silvester, papež, ki je bodisi upodobljen z bikovo glavo, ker naj bi bika obudil v življenje, bodisi s ključem, da lahko odklene novo leto. V času njegovega vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil v krščanstvo. Ker je nekdaj veljalo, da se po ime za otroka ne sme po koledarju nazaj, ima večina starejših ljudi, rojenih na zadnji dan pred novim letom, ime Silvo ali Silva.
Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev (del o zimi je prvič izšel 1971) piše, da marsikje pripravljajo mizo kot za božič in da so tako počeli tudi v preteklosti. Ta navada se je dandanes razbohotila, v navadi so bogate silvestrske večerje, čeprav v nasprotju z božičem pogosteje na javnih slavjih, t. i. silvestrovanjih, kot pa doma – z izjemo letošnjega leta, ko so gostilne in hoteli zaprti, druženja na prostem pa prepovedana. Ljudje radi silvestrujejo tudi na prostem, sploh v mestih, ki pripravljajo bogat kulturni program, in se veselijo ognjemetov ob polnoči, ki so letos prav tako prepovedani.
Foto: Saša Poljak Istenič, december 2020.
Od starih navad se je ponekod ohranilo blagoslavljanje doma – ob mraku kropijo in kadijo kakor pred božičem, kot piše Kuret. Še starejše vraže o vračanju rajnikov, čudežni moči studencev ob polnoči, različna čarna dejanja in vedeževanje o novem letu pa so že zamrli.
Večina navad in verovanj, ki so se držala prvega dneva v novem letu – z izjemo daril pod smrečico, kjer jih nosi dedek Mraz – je danes že izginila, podzavestno pa še verjamemo:
Kakor na novo leto, tako vse leto.
Naj bo letos čim lepše, srečno in predvsem zdravo vam želimo tudi urednici Vsakdanjika, sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko etnološko društvo.
