Vanja Huzjan
Članek skuša spomniti na temeljno poslanstvo osnovne šole in spodbuditi strokovne delavke, da se mimo neustavnih oblastnih odlokov v sodelovanju z otroki in starši spoprimejo z epidemijo.
Continue reading “Osnovna ŠOLA?”Vanja Huzjan
Članek skuša spomniti na temeljno poslanstvo osnovne šole in spodbuditi strokovne delavke, da se mimo neustavnih oblastnih odlokov v sodelovanju z otroki in starši spoprimejo z epidemijo.
Continue reading “Osnovna ŠOLA?”Barbara Turk Niskač
Drugošolke so med šolskim odmorom risale svoje prijatelje in prijateljice.
Anonimen
Po balkonih in ograjah so se januarja začeli pojavljati napisi #odpritešole. Danes, po več kot treh mesecih zaprtja šol, formalno odpirajo šole, a ta bo odprta le za prve tri razrede. Naš poziv: ne le otrokom prve triade, s katero želite zagotoviti varstvo otrok, ampak omogočite šolo VSEM otrokom, vseh starosti, vseh razredov in v vseh krajih, omogočite šolo vsem dijakom, študij vsem študentom, resnično odprite knjižnice, muzeje, galerije, gledališča … Odprite ustanove znanja!
… kaj pa tablice in prenosnike?
Avtorica v prispevku razmišlja o posledicah uvedbe digitalnih učnih pripomočkov v šole, namernem molku o okoliščinah nastanka pripomočkov in o družbenem sprenevedanju in ignoriranju posledic .
Barbara Turk Niskač
Continue reading “Učbenike in zvezke lahko recikliramo”Barbara Turk Niskač
Avtorica na spletišču Alternator. Misliti znanost v prispevku “Koronazmagovalci znanja”: pouk na daljavo in nove oblike discipliniranja kritično razmišlja o novih oblikah usvajanja znanja, ukrepih in nadzoru.
Avtorica v prispevku problematizira vladno odločitev o vstopu otrok v izobraževalne ustanove.
Vanja Huzjan
Continue reading “Norost vladnih (ne)ukrepov”Prispevek je anekdotični utrinek o odločitvi med drugo svetovno vojno, ali šolo požgati ali ne.
Valentin Skubic
Pod naslovom “To school, to home-school or no school” dr. Aleksandar Takovski v našem Vsakdanjiku razmišlja ob začetku novega šolskega leta v času koronavirusa.
To me je spomnilo na anekdoto iz druge svetovne vojne. Po italjanski kapitulaciji je na Dolenjskem nastalo obsežno osvobojeno ozemlje. Vendar je bilo pričakovati, da dolgo ne bo tako; iz Ljubljane je grozila okupacija nemške vojske. Osvobodilno gibanje se je odločilo, da bo uničilo vse večje stavbe, v katerih bi se lahko nastanila okupacijska vojska. Tako so požgali v Višnji Gori Codellijev grad, požgali so sodnijo v Auerspergovem dvorcu, požgali so večjo stavbo s skladišči Starega Omahna, pri požigu osnovne šole pa so imeli pomisleke. Kako jo onesposobiti za bivanje brez požiga? Moj oče je bil cimpermanski mojster v Višnji Gori in posvetovalna komisija ga je poklicala na posvet. Ko so možje modrovali pred šolo, kaj narediti, se je sosedov Rafko, učenec (verjetno) drugega razreda, stalno oglašal: »Šolo podret’, šolo podret’!» Nerad je hodil v šolo in je videl priložnost, da bi se šole lahko znebil. Šolo so končno res požgali in do marca 1945 prekinili pouk, tako da je sosedov Rafko prišel na svoj račun. Po vojni je vseeno končal bogoslovje v stiškem samostanu in je bil dolga leta župni upravitelj nekje na Primorskem.
Tudi v teh časih bo treba najti neko rešitev … Kot kažejo anekdota in izkušnje te pomladi, se šolanje lahko izpelje tudi brez fizične šole. Ali je to najboljša rešitev, pa je že drugo vprašanje.
* Naslovna slika: Osnovna šola v Višnji Gori, prevzeta s spletne strani Turističnega društva Višnja Gora: http://www.td-visnjagora.si/obiscite-nas/kulturne-znamenitosti.
Članek (v angleščini) predstavlja dileme o septembrskem odprtju šol v Makedoniji glede na epidemijo covida-19. Prikaže nam dve usmeritvi staršev in razpravo, ki se v Makedoniji odvija na Facebooku.
Aleksandar Takovski
Continue reading “To school, to home school or no school”