Avtorica premišljuje o zaščiti živali in poziva odgovorne k ukinitvi tržnic, kot je npr. dotična v Vuhanu, tako zaradi zaščite živali pred okrutnim ravnanjem kot tudi za zaščito ljudi pred vznikom novih bolezenskih klic.
M. K. T.
V prazničnih dneh sem v Sobotni prilogi Dela (25. 4. 2020) prebrala članek Saše Vidmajer z naslovom »Velika geopolitična igra«, kjer piše o tem, kako postaja koronapandemija vse bolj polje politike in geopolitike, glavni akter pa je Kitajska, ki se zdaj predstavlja kot voditeljica globalnega boja proti koronavirusu in »državam pošilja pomoč in rešuje svet«. Upa, da bomo pozabili, da je virus prišel iz Kitajske in da je njegovo žarišče, tako kot je bilo pri Sarsu 2002, morda tudi tokrat kitajska tržnica z eksotičnimi živalmi.
Zakaj prihajajo tovrstne pandemične bolezni tako pogosto iz Kitajske? Ali jim botruje nečistoča in okrutno, celo grozljivo in neetično postopanje z živalmi, ubijanje in zauživanje nekaterih živali? Zdi se, da je to eden od razlogov za nastanek tovrstnih virusov. Zato bi morala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ukrepati in povsod po svetu, kjer obstajajo, prepovedati tržnice, kakršna je npr. ta v Vuhanu, ki je, mimogrede, zdaj že spet odprta.
Takšna nečloveška ravnanja z živalmi bi morala obsoditi tudi mednarodna društva za zaščito živali, kot je npr. Svetovno združenje za zaščito živali (WSPA), in ukrepati proti temu.
In ne nazadnje: Kdo se bo opravičil in kdo bo plačal vsaj del škode, ki jo je povzročil virus CoVid-19 in pred tem Sars? Če hočemo ustaviti onesnaževanje zemlje in zraka, vremenske spremembe in zdaj še globalne pandemije, lahko to storimo predvsem z denarnimi kaznimi, kajti le to lahko ustavi tovrstne katastrofalne prakse, zaradi katerih trpimo vsi.
