Od Mlačevega do Ljubljane
Avtor piše o svoji vožnji z vlakom od domačega kraja do Ljubljane.
David Kropivnik
V Sloveniji imamo 228 potniških in mešanih železniških postaj, 4 glavne proge, ki se cepijo in nas povezujejo z mejami, in več kot 10 regionalnih prog. Skupna dolžina vseh prog je približno 1.207 km. Skupaj z avtobusi vlak pri nas sestavlja mrežo javnega prometa.
Z vlakom se vozim že od začetka gimnazije. Vstopam na manjši postaji, imenovani Mlačevo. Do glavnega kolodvora v Ljubljani vlak vozi mimo postaj Grosuplje, Šmarje-Sap, Škofljica, Lavrica, Ljubljana Rakovnik in Ljubljana Vodmat. Vožnja traja približno 35 minut, a se lahko zavleče tudi na 50 minut. Na večjih postajah je možen nakup vozovnic, kjer pa kart ne prodajajo ali je blagajna po določeni uri zaprta, se jo lahko kupi pri sprevodniku po enaki ceni kot na postaji. Kadar pa bi lahko vozovnico kupil na postaji, pa je ne, je cena na vlaku višja.
Na omenjeni progi vozita dva tipa potniških vlakov, starejši model rdeče barve in novejši modre barve. Rdeči ima tri dele, kjer se zadržujejo potniki: stoje ob vratih, sede na sedežih, ki oblikujejo kvadrat, ali pa v manjšem zaprtem prostoru zraven stranišča. Ti prostori so ločeni z vrati. Moder vlak je bolj odprto zasnovan, tako da se prostor druženja raztegne čez celoten vagon. S koronavirusom pa so prišle omejitve, ki so precej spremenile vožnjo z vlakom.
Stranska vrata so bila izmenično namenjena samo vstopu ali samo izstopu, da bi se potniki čim manj mešali in bi bilo prehajanje po vlaku bolj enosmerno. Ta omejitev ima svoje prednosti tudi v »normalnih« razmerah, saj ob izstopanju prihaja do manj prerivanja in je le-to bolj organizirano. Omejena je bila tudi uporaba sedežev, saj je bil vsak drugi sedež prekrit z rdečim X-om, kar je pomenilo, da se ga ne sme zasesti. Uporabniki vlaka smo tako izgubili kar polovico sedežev in smo zato pogosteje morali stati med vožnjo. Ob izhodih in vhodih so dodali razkužila. Pri nakupu vozovnice se roke dotaknejo le pri predaji denarja, zaradi česar jih je pametno razkužiti pri vstopu in izstopu. Poleg tega se dotikam več površin s členki in manj s prsti, čeprav dvomim, da ima to kakršenkoli vpliv na higieno. Poleg tega je ves čas na vlaku obvezno nošenje maske.
Danes sem opazil tri različne tipe nosilcev mask: čez nos in usta, samo čez usta in take, ki je sploh nimajo. Sam nosim masko tako, da mi prekriva nos in usta. Ko so bili ukrepi strožji, so ljudi, ki niso nosili mask, opozarjali in jim grozili, da jih bodo »vrgli z vlaka«. Danes pa sprevodnik, ki je nosil masko, starejšega gospoda brez maske ni niti opomnil; mislil sem si, da je nad gospodom že obupal ali pa mu je vseeno za pravila oziroma je proti njim – morda pa se poznata in se noče prepirati s prijateljem.
Vse naštete spremembe razen omejitve sedežev so še vedno v veljavi. Ko je potnikov več, je to dokaj neprijetno, saj lahko kdo prisede in je nevarnost okužbe večja. To se mi sicer še ni zgodilo. Če ne potujem v družbi, imam zdaj stik le s sprevodnikom; kakšen se želi na kratko pogovarjati, drugim pa ni do tega. Kdaj pa kdaj na kakem novejšem vlaku dela internet in takrat se kot drugi potniki osredotočim na telefon in preživim vožnjo brez misli na trenutno situacijo. Pozna se, da se ljudje držijo vsak zase, zato tudi nimamo toliko priložnosti za pogovor s tujci, kot smo jih imeli pred koronavirusom. Zdaj ko je poletje, lahko namreč na vlaku znova opazimo večje in organizirane skupine, ki potujejo. Z večjimi skupinami vzdušje na vlaku postane bolj sproščeno, saj vlak znova postane glasen in izgine občutek izoliranosti, ki se je pojavil z omejitvami.
Omejitve na vlaku pa vplivajo tudi na obnašanje na postaji. Razen če srečam znanca, se ljudem ne približujem, kot sem to počel nekdaj, na primer, da bi jih prosil za vžigalnik ali z njimi malo poklepetal. Veliko ljudi tudi na postaji – in ne samo na vlaku – nosi masko.
Kljub ukrepom vlak ostaja pomembno prevozno sredstvo, kar se zadnje čase končno odraža tudi v načrtovanih infrastrukturnih prenovah in nakupu modernejših vlakov, ki nam omogočajo udobnejšo in hitrejšo vožnjo iz Mlačevega do Ljubljane ali iz kakega drugega kraja drugam v daljave.
