Saša Babič pojasnjuje funkcijo vremenskih pregovorov in kaj nam bo po starih modrostih prineslo vreme na določen jesenski dan.
Saša Babič
Jesensko vreme. Foto: Saša Babič, 7. oktober 2023.
Vremenski ali koledarski pregovori so bili nekdaj glavna metoda napovedovanja prihodnjega vremena in letine. Čeprav ne gre za prave pregovore, pa jih s to skupino folklornih obrazcev druži to, se prenašajo iz roda v rod in da gre za ustaljene stavčne strukture, ki z uporabo ritma, rime in metafore ali alegorije ubesedijo misel ali delček znanja, ki se je nabralo skozi izkušnje in generacije; namreč, vremenski pregovori so eno- ali dvostavčne strukture, ki posnemajo strukturo pregovorov. Vremenske pregovore uvrščamo tudi med vraževerja, saj je njihova funkcija napoved prihodnosti, ki pa ni povsem zanesljiva. Njihova glavna »naloga« je napovedati prihajajoče vreme in letino – oboje je, namreč, znatno vplivalo na blaginjo. Ljudje so pozorno spremljali letne vremenske spremembe in pojave ter poskušali v njih najti vzorec, ki lahko napove bodoče vreme in posledice, tako suše kot deževja, vročino kot tudi mraz. Ta način spremljanja časa, vremenskih sprememb in poskusa nadzora kaže na ciklično dojemanje časa in njegovega obnavljanja: vsako leto so bili znaki ob istem času kazalci prihodnosti.
Jesenski vremenski pregovori napovedujejo predvsem začetek in konec zime:
Topla jesen ti oznanjuje, da se pomladi zima težko odmakuje.
Sv. Martin (11. 11. 2023) oblačen in meglen, pride zima voljna kakor jesen.
Med »napovedovalci vremena« največkrat najdemo bolj ali manj stalne svetnike oz. je napoved prihodnjega vremena odvisna od vremenskega stanja na točno določen dan; jeseni so to Martin, Matevž, Mihael, Katarina in Andrej:
Če sv. Martin (11. 11.) oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Če zeleni trta še o sv. Martinu (12. 11.), potlej ni hude zime.
Sonce na Martina (11. 11.) – pred durmi huda zima.
Če na Martina (11. 11.) sončece sije, čez tri dni sneg zavije
Če je sveti Matevž (21. 9.) vedren, prijetna bode še jesen.
Če je pred Mihaelom (29. 9.) jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.
Če ptice selivke pred sv. Mihelom (29. 9.) ne lete, se pred božičem ni bati zime trde.
Katarina (28. 11.) nam ne laže: po sebi januarja vreme kaže.
Jesenski svetniki so napovedali tudi letino žita, ki je predstavljalo glavno prehrambno živilo; pomanjkanje žita je pomenilo lakoto:
Martin (11. 11.) naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Sneg na Andreja (30. 11.) – sto dni leži in žita mori.
Če na sv. Andreja (30. 11.) sneži, setev prida ni.
Novembrski koledar s svetniki; nekateri od njih so (bili) pomembni za napovedovanje vremena. Foto: Saša Babič, 18. oktober 2023.
Nekateri vremenski pregovori pa delujejo zgolj kot trditve, ki opisujejo stanje v določenem časovnem obdobju:
V jeseni za vsakim grmom dež.
Če o sveti Katarini sneg zapade, ima železna rebra.
Katarina (28. 11.) ali kres (21. 6.), če je mrzlo, neti les.
Sv. Andrej (30. 11.) drv privlec’.
Letošnja jesen je dolgo skrivala dež, kar je napovedovalo že poletno vreme:
Če je na malo mašo (8. 9.) lepo, bo še dva meseca tako.
Kaj nam bo prinesla zima, pa nam bodo nakazali dnevi v novembru.
