Kako preprečiti umiranje zaradi covida-19?

Avtorica predlaga začasno ustavitev še dela, poleg šolanja, za ustavitev umiranja za covid-19.

Anonimno

Naj ponovim naslovno vprašanje: kako preprečiti umiranje zaradi covida-19? S prenehanjem združevanja ljudi več ur v zaprtem prostoru, in sicer na delovnem mestu in  v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, ter s preobrazbo ekonomistov v znanstvenike.

Matematična znanost zgoraj napisano misel podpira. Kako nam epidemiološki modeli lahko pomagajo pri odločanju o ukrepih za zajezitev virusa (povezava), je v parlamentu predstavil Žiga Zaplotnik, podoktorski raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, skupaj z raziskovalci Inštituta Jožef Štefan, Medicinske fakultete, Fakultete za pomorstvo in promet ter člani Sledilnika.org. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da je delo v službenih prostorih največji krivec, poleg vzgojnih in izobraževalnih ustanov, za širjenje epidemije. Delež zaposlenih na delovnem mestu je pomladi znašal 30 %, zdaj ta delež znaša 70 %. V grafu Povprečno število kontaktov na prebivalca na dan je daleč najvišji stolpec »delo«, stolpec »šola, študij« je relativno nizek, ker gre za 300.000 šolajočih, delovno aktivnih pa je približno 1.000.000. Ali kdo dvomi, da medicinska znanost biopolitičnega ukrepa popolnega zaprtja ne bi podprla?

Kako se okužbe prikradejo v Domove starejših občanov? Z družinskimi stiki, npr. s partnerico ali partnerjem, ki je v domu negovalka oz. negovalec, partner ali partnerica pa dela v proizvodnji. Okužba se hitro širi tam, kjer je v enem prostoru več zaposlenih, in sicer so to velike skupne pisarne in predvsem proizvodnja. V tem oziru postaja delavec v proizvodnji znova staromodni proletarec.

Razpolagam le z nekaj ustnimi podatki, in sicer za področje Koroške, kjer je bila epidemiološka slika prva rdeče barve, in za Dolenjsko. Na primer: Cablex-M d. o. o. iz Mežice, Podjetje TAB d. d. s hčerinskimi podjetji v Žerjavu in Mežici, Tovarna meril – Kovine d. d. iz Slovenj Gradca so primeri središč okužb. Tu je še Krka d. d. v Novem mestu, ki pri svojih delavcih ne spodbuja dela od doma, čeprav je spomladi poslala ljudi na čakanje in to tudi sama plačala. Prihodki in dobički so se povečali (povezava), le storilnost je bila slabša. Revoz d. d., Novo mesto, služi s prekarnimi zaposlitvami, torej s pogostimi odpuščanji in novimi zaposlitvami, s čimer svoje delavce ustrahuje. V vseh primerih gre za dnevne migracije, torej za širjenje virusa na primer iz Slovenj Gradca v Žerjav ali z Dolenjske v Belo Krajino.

Ekonomija si, glede na opisano, ne zasluži biti znanost. Kakor je razložil Goran Vojnovič:

»Prvi zakon gospodarstva namreč pravi, da se gospodarstvo ne more ustaviti. Drugi zakon gospodarstva pa pravi, da tudi ko se gospodarstvo ustavi, se v resnici ne ustavi.« (Objektiv, 10. 10. 2020, str. 7).

Pri ekonomiji, v katero smo bili vrženi, gre za maltretiranje ljudi s t. i. predvidevanji, temelji na strahu, ob čemer jih peščica ve več kot ostala večina. V tem oziru je pronicljiva misel Tomaža Mastnaka:

»Če bi ekonomija služila potrebam in interesom prebivalstva, bi varovanje prebivalstva bilo tudi reševanje ekonomije, reševanje ekonomije pa bi zahtevalo skrb za zdravje ljudi.« (Dnevnik, 1. 4. 2020, str. 12).

Zgolj pod takim pogojem bi lahko ekonomijo imenovali znanost. Spoznanja znanosti naj bi namreč imela značaj univerzalnosti.

Denarja je na svetu dovolj za vse. Ne le za hrano, tudi za vrtnice.