Na nedeljo okrog 5. februarja je v Podjuni na avstrijskem Koroškem ohranjena šega metanja blagoslovljenih hlebčkov, ki jim pravijo Lihardini ali Agatini hlebčki.
Stanka Drnovšek
O Lihardi Kamenski, iz Kamna v Podjuni, je bilo znano več legend, ki so govorile o ljubosumju, kesanju in čudežni rešitvi. Ustanova sv. Hildegarde na avstrijskem Koroškem je njen god določila za dan obdarovanja in pogostitve ljudstva, kar se je v sodobnosti ohranilo v peki tako imenovanih štrúčejev oziroma kržejev in metanju za oreh velikih blagoslovljenih hlebčkov med množico ob praznovanju na prvo februarsko nedeljo okoli 5. februarja, ko goduje tudi sv. Agata. Tem hlebčkom pravijo Lihardini ali Agatini hlebčki. Kakor piše Niko Kuret, so tem blagoslovljenim kruhkom pripisovali magično in zdravilno moč in so jih uporabljali za zdravljenje živine in obrambo proti nesrečam in urokom. Prav tako je bilo čaščenje sv. Agate povezano z rodovitnostjo in kruhom; poznali so kruh sv. Agate.
Šego je dokumentirala Polona Šega v vasi Kamen v Podjuni pred dvajsetimi leti, leta 2000 in 2001. Letos je odpovedana.
![]()
Jožef Drobež peče ržene hlebčke, »štrúceje«. ![]()
Jožef Drobež trese »štrúceje« iz pekača v plastično posodo. ![]()
Prinašanje »štrúcejev« k blagoslovu v cerkev. ![]()
»Štrúceji« po blagoslovu ob stranskem oltarju sv. Liharde. ![]()
Kupovanje blagoslovljenih »štrúcejev«. ![]()
Cerkveni pevci in ministrantje mečejo blagoslovljene »štrúceje« med množico.
Vir:
Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev. Druga knjiga. Družina, Ljubljana 1998, str. 540–543.
