Kako izgleda življenje v karanteni v Buenos Airesu – družabno življenje, služba, šola …? Kakšne misli se porajajo ob tem? Zapis slika trenutni vsakdanjik slovenske družine v Argentini.
P. Č.
Prvi primer okužbe s koronavirusom je bil v Argentini potrjen 3. marca. Že 16. marca so prenehala pristajati letala iz Evrope in ostalih držav, ki so bila žarišča okužbe, in sledilo je zaprtje kopenskih, morskih in zračnih mej. 20. marca je predsednik Alberto Fernandez razglasil popolno karanteno v celotni državi. V praksi to pomeni, da lahko zapustiš dom le v primeru obiska trgovine, lekarne ali nujnega obiska zdravnika. Drugi izhodi so prepovedani, zadrževati se moramo v svojih stanovanjih, hišah, na balkonih in vrtovih. Na sprehod ali vožnjo s kolesom ne smemo. Glede spoštovanja karantene so oblasti zelo stroge, veliko je policijskih kontrol v mestih, na mestnih vpadnicah in medkrajevnih cestah. Zdravstveni delavci ter še nekateri drugi poklici morajo imeti posebne dovolilnice, da lahko pridejo do svojih delovnih mest.
Socialna izolacija, ki traja že 19 dni, je nepredstavljiva za vse nas, še posebej težko pa jo doživljajo narodi, ki so že pregovorno komunikativni in odprti. Argentinci so izjemno družabni ljudje in zanje je druženje s prijatelji in družino ob pitju čaja mate in asadu (žaru) tako normalno kot dihanje. Običajna argentinska družina ob sobotah na svoj dom povabi prijatelje, ob nedeljah pa starše, stare starše, brate in sestre. Ob snidenju je običajen pozdrav poljub na levo lice. V času pandemije koronavirusa so vsi stiki strogo omejeni na ozek družinski krog in mnogim je takšna situacija nevzdržna. Stisk, tesnob ter nesoglasij in sporov je veliko. Mediji poročajo, da je bilo že 10.000 ljudi pridržanih zaradi kršitve karantene, prav tako policija in sodstvo delata noč in dan, saj je kršitev in anonimnih prijav nešteto.
Danes, 8. aprila, je torej že 19. dan karantene in pravkar smo izvedeli, da bo karantena trajala vsaj do 23. aprila. Otroci se od 16. marca šolajo od doma. To pomeni, da zjutraj vstanejo ter se preko aplikacije Zoom povežejo z učiteljico in sošolci. Pouk imajo do 16:20 popoldan, vmes je 45-minutni odmor za kosilo. Tudi sama že zadnje tri tedne delam od doma. Pri delu od doma se delovni dan raztegne od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer z vmesnimi odmori za kuhanje kosila in večerje. Organizirali smo se tako, da v soboto pripravimo jedilnik za cel teden in gremo enkrat tedensko v trgovino. Pri treh otrocih je treba poskrbeti, da hladilnik ni prazen in da so želodci ves čas polni.
Opažam, da so otroci zelo prilagodljivi in se ne pritožujejo nad socialno izolacijo. Veliko se pogovarjajo s svojimi prijatelji po socialnih omrežjih. Srečo imamo, da živimo v predmestju Buenos Airesa in imamo vrt ter lahko popoldneve preživimo na svežem zraku. Zaradi zmanjšanja prometa je zrak neverjetno čist, dnevi so prekrasni z veliko sonca in prijetnimi jesenskimi temperaturami nekaj čez 20 stopinj. Kljub uvedeni popolni karanteni nam dnevi nenavadno hitro minevajo in če imamo prosti čas, ga zapolnimo s telovadbo (kar počnemo prav vsi) ali z igranjem družabnih iger, branjem in gledanjem Netflixa. Tudi pospravili bomo kar nekaj stvari, ki so do zdaj čakale na primerni trenutek.
V teh dneh se v mislih pripravljamo na velikonočne praznike. Razmišljamo tudi o tem, kaj bomo kuhali, in vesela sem, da bo tokrat dovolj časa za pripravo potice in drugih dobrot. Pogrešali bomo širšo družino, a veseli smo, da so doma v Sloveniji zaenkrat vsi zdravi. Upamo, da bodo otroci decembra, kljub karanteni, lahko zaključili šolsko leto. In da se bomo lahko vrnili v domovino. Trenutno zaradi ukinitve vseh komercialnih letov sploh ne moremo priti v Slovenijo, kar je nenavaden občutek. Čakati moramo, da se razmere v Argentini, Evropi in po vsem svetu toliko normalizirajo, da bodo letalske povezave spet vzpostavljene. Kaj takšnega se do zdaj še nikoli ni zgodilo in to izkušnjo si bomo nedvomno zapomnili za vse življenje.
