Upokojena T. S. je v času najhujših protikoronskih ukrepov in ob njihovem rahljanju pisala dnevnik in ga dopolnjevala s podatki iz medijskih poročil. Prijazno nam je dovolila, da ga objavimo na Vsakdanjiku – v več delih, predvidoma trikrat na teden. V kontekstu znova naraščajočega števila obolelih nas dnevnik spominja in opominja, kako smo se počutili v samoosami, se spopadali s tesnobo in drugimi občutki ter spoštovali ukrepe, ki jih znova uvaja vlada.
T. S.
Ponedeljek, 6. 4. 2020
Danes bodo povedali, kakšno je bilo stanje včeraj. Zdi se mi, da nedelje niso najbolj natančno spremljane.
Včeraj je bil zame žalosten dan, mislila sem na našega fanta, bil je zadnji dan pred odhodom v bolnišnico. Govoril je o sebi, zdaj nekako bolj razumem. Ne gre za to, da noče jesti, ne more, v tem tiči ta strašna reč.
K šivilji sem šla po maske, potem še malo hodit, vse je bilo prazno. Vrnila sem se – zaradi ušes, polovica glave je nekako prehlajena. Ali pa je spet vse to psihično? Vseeno sem potem za LD naredila tisto lekturo, oddala korekture za knjigo, prala in še malo klekljala. Pogrešam ponedeljkovo telovadbo na Slenderju, tam sem se vedno pozdravila ali pa dobila kup navodil, kako se moramo upirati boleznim. Ne počutim se dobro, ne počutim se tako, kot sem jaz navajena. Začel se je veliki teden tudi za nas. Poln stisk, ko ne veš, kdaj se bo končalo, če se sploh bo. Niti zatekanje k pisanju mi ne pomaga. Bom videla, kaj mi bo prinesel dan. Morda kaj pripišem zvečer.
Ob branju Dela prebiram tudi osmrtnice. Potem vnašam podatke v leksikon Osebnosti. Zadnjič sem prestregla osmrtnico Polonce Vrhunc. Hotela sem vložiti nove podatke na ustrezno mesto v leksikon, potem pa ugotovila, da sploh ni bila uvrščena vanj. Bila sem začudena in razočarana, spet ena točka minus za moje delo. Še vedno ga preverjam. Razveselim se vsakega imena, ki smo ga še pravočasno uvrstili, še bolj pa se razžalostim, če kakšnega ne najdem. Tako se sprašujem, kako se nam je lahko zgodilo, da smo izpustili prevajalko Alenko Bole Vrabec. Zdaj sem v Delu prebrala tudi nekrolog za Polonco Vrhunc. Direktorica NG, ki je nekrolog napisala, javno pograja vse slovenske leksikone, ki so njeno delo spregledali. Malo pa sem glede sebe tudi pomirjena. Področje za likovno umetnost je imelo v uredništvu ES tako močno ekipo zunanjih strokovnjakov, da ni bilo uvrščeno nobeno »ime«, če ga prej ni »požegnal« odbor zunanjih urednikov. Še zdaj mi ostaja pred očmi eden od njih, ki je na robove naših lektur ves čas zapisoval žaljive pripombe. Tako lahko mirno rečem, da je za neuvrstitev Polonce Vrhunc odgovorna tudi stroka sama.
STATISTIKA KV: doslej 30 umrlih, 1021 potrjeno okuženih, 205 okuženih v domovih za ostarele, največ v Ljutomeru, štirje bolniki odpuščeni iz bolnišnic. (Vnos besedila iz rokovnika v računalnik 1. 9. 2020; v rokovniku imam še več podatkov, vnesenih iz medijev, a jih nisem vnesla v ta računalniški zapis.)
Torek, 7. 4. 2020
Tisti del gozda, nad katerim kraljuje nebo, in delček stolpnice, nekdanje Iskre, sredi mesta, še dvoje vrhov dreves, to je jutranji pogled z moje postelje. Okno ožarjeno z jutranjo sončno svetlobo, nekje zadaj za vogalom našega bloka potuje sonce. Še dolgo ga ne bom videla, premajhno krivuljo ima v začetku aprila, še nekaj tednov moram počakati, da bo pokukalo tudi na moj balkon in mimogrede oplazilo delček sobe.
Ura je deset, lahko bi odprla radio in poslušala poročila. Ne bom, to bom naredila ob 13h. Naj še nekaj časa uživam v prepričanju, da nam gre na bolje. Včerajšnji podatki so bili spodbudni. Samo dobrih dvajset na novo okuženih.
Na postelji imam skladovnico gradiva – branja, pisanja. Še prej pa sem odprla računalnik, iz založbe sem dobila obvestilo, da so dali prelom v tisk. (Je to mogoče?) Ne vedo pa, kdaj bo knjiga tudi izšla (odvisno od razmer). Zraven je bil priložen še promocijski letak za knjižnice in knjigarne. Kalimerček sem, kdo mi je že to nekoč rekel. Aha, sem se spomnila. Nič nisem vesela te novice. Tako hladno je bila vržena v e-mail. Poslovno, v smislu, mi smo zdaj svoje naredili. Muči me vprašanje: Bo knjiga našla pot do bralca v teh razmerah, ko so knjigarne zaprte, tudi knjižnice omejeno poslujejo? Jo bodo bralci sprejeli? Samo to se mi zdi pomembno. Naredila bom, kar lahko. Zdaj bom začela sestavljati en tak samointervju z vsem historiatom o nastajanju in pisanju ND. Za promocijske namene. In naredila bom seznam medijev, oseb, na katere se bom obrnila s prošnjo, da bi o knjigi kaj napisali.
Kaj si želim, ko bo konec karantene? (Vprašanje sem napisala z rdečim flomastrom.) Da bi bilo veliko sonca, da bi se lahko odpeljala na svojo gmajnico, odklenila vrata ograje in pogledala, kako je tam. V gozdu. Ali pa vsaj, da bi se lahko usedla na klopco pred grajskim vinogradom (zdaj tega ne smemo počenjati), tam počivala, kaj zapisala, prebrala. In da bi lahko obiskala grobove mojih dragih, na Žalah, …
STATISTIKA KV: 36 novih okužb ob 1214 testiranih, 111 oseb hospitaliziranih, 35 na intenzivni negi, pet oseb zapustilo bolnišnično zdravljenje, štiri osebe umrle, skupaj 40. Število hospitaliziranih se zmanjšuje, povečuje pa število tistih, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku. Med okuženimi 495 moških in 596 žensk (1091 ljudi, največ v osrednji regiji, najmanj v posavski). (Vnos besedila iz rokovnika v računalnik 1. 9. 2020, del številčnega prikaza glede gibanja KV nisem vnesla.)
